Četverec brez krmarja je  na olimpijskih igrah v Pekingu osvojil četrto mesto in si priboril naziv najboljše slovenske ekipe leta 2008. Foto:
Četverec brez krmarja je na olimpijskih igrah v Pekingu osvojil četrto mesto in si priboril naziv najboljše slovenske ekipe leta 2008. Foto:

Obupavali pa nad tem dejstvom nikoli nismo, nasprotno. Včasih to deluje stimulativno.

O četrtih mestih.

Ne bi se čudil, če bi bili za športnika Slovenije predlagani Rossi, Hamilton ali pa Ronaldo, saj so to imena, o katerih se govori največ in so tudi najprej servirana, šele nato pridejo na vrsto domači junaki.

Če bi se kopalci zavedali, kako nevaren je lahko čoln, ki pluje z 20 km/h in s kot list tankim smernikom, ki lahko deluje kot nož, bi jih bilo v bližini proge precej manj.

Miha Pirih
Miha Pirih je najstarejši član četverca. Foto: STA
Četverec brez krmarja
Bodo Blejci in en Mariborčan na Poljskem prišli do svoje prve medalje na velikih tekmovanjih?

Miha Pirih, Rok Kolander, Rok Rozman in Tomaž Pirih so v nedeljo zanesljivo napredovali v polfinale, potem ko so v svoji predtekmovalni skupini zmagali. Polfinale četvercev bo v četrtek ob 14:37 in 14:45. Da je četverec letos pripravljen za medaljo, je dokazal na regati v Luzernu, ko je bil drugi. Pred odhodom na Poljsko smo se pogovarjali z Miho Pirihom.


Na svetovnem prvenstvu na Poljskem ste v krogu kandidatov za medaljo. Bi bili razočarani, če bi bili spet "le" četrti?
Odvisno od kakovosti izvedbe samega nastopa. Če se nam z optimalno vožnjo uspe uvrstiti "le" na četrto mesto, bo razočaranje sigurno manjše. Sicer pa naši cilji brez medalje res ne bodo izpolnjeni.

Je treba še kaj izpiliti? Kako se je četvercu poznala bolezen Roka Rozmana, je to porušilo ritem priprav?
Bistvenih stvari se v tem času ponavadi ne da več izpiliti. Pomembna sta predvsem kvalitetna izvedba zadnjih, krajših treningov in neprestano iskanje optimalnih občutkov skladnosti in hitrosti. Rokova odsotnost se bistveno ne pozna.

"Dovolj je bilo četrtih mest," ste rekli po uspehu v Luzernu. Ste že obupovali, ker niste mogli na stopničke?
Včasih smo bili zadovoljni z vsako uvrstitvijo v finale, tudi s četrtimi mesti. Apetiti pa, logično, hitro narastejo. Z osvojitvijo medalje na neki način izstopiš iz množice. Obupavali pa nad tem dejstvom nikoli nismo. Nasprotno, včasih to deluje stimulativno.

Verjetno ste s 4. mesti tudi spoznali, kako tanka je meja med športnimi junaki in tistimi, ki to niso. Lani ste bili na olimpijskih igrah četrti, kar je odličen dosežek, pa vendar - bili ste brez medalje. Vas je to demotiviralo ali pa ste se še bolj zagnano lotili dela?
Največja razlika se pozna, ko pridejo na vrsto nagrade. Se pa seveda zavedam, da je razlika med olimpijskim bronom in četrtim mestom veliko večja kot med četrtim in 30. mestom. Da bi bili zaradi kolajne junaki, ni toliko pomembno kot osebno zadovoljstvo. Naše četrto mesto je bilo dokaz, da smo na pravi poti in da nam do preboja manjka zelo malo.

Ste pa dobili dokaz, da tudi 4. mesta nekaj veljajo, saj ste postali najboljša ekipa leta po izboru športnih novinarjev. Menite, da ima veslanje dovolj prostora v medijih?
Ja, to je bilo lepo priznanje za nas osebno, prav veliko prahu pa se zaradi tega ni dvignilo. Menim, da veslanje in podobni športi, ki nekoliko aktualnejši postanejo šele okrog olimpijskih iger ali ob osvojenih kolajnah na velikih tekmovanjih, v domačih medijih nimajo ustreznega prostora. Vse več se govori le o svetovnih velezvezdniških športnih znamkah, kjer Slovenci razen redkih izjem nimamo svojih predstavnikov. Ne bi se čudil, če bi bili za športnika Slovenije predlagani Rossi, Hamilton ali pa Ronaldo, saj so to imena, o katerih se govori največ in so tudi najprej servirana, šele nato pridejo na vrsto domači junaki, "ali pa si o njih lahko preberete na spletu ..."

Lani ste se veliko ukvarjali s tehniko in na olimpijskih igrah presenetili s 4. mestom. Zdaj ste že tik pod vrhom. Kje menite, da so še rezerve četverca brez?
Težko rečem, kje imamo še rezerve. Pomembno je, da se gradi na pozitivnih stvareh uspešne predhodne sezone in se skuša odpravljati pomanjkljivosti, ki jih odkrije analiza sezone.

Kaj pa menite o tem, da ste telesno šibkejši in tudi manjši od konkurence. Je to velika pomanjkljivost, ali pa jo je mogoče nadoknaditi s srčnostjo?
V povprečju smo pet do deset kilogramov lažji od najhujših tekmecev, kar je lahko včasih problem pri močnejšem vetru v hrbet. Ob normalnih pogojih pa telesna predimenzioniranost ni nujno tako velika prednost, kot se zdi na prvi pogled. Srčnost s telesnimi merami nima nobene zveze. V finalu se vsi srčno zaženejo proti cilju ...

V Poznanju pogosto piha močan veter. Ste že doma prebrali, kakšna je vremenska napoved za dan finala? Najbrž vam veter v prsa precej ustreza?
Ne, z vremenskimi razmerami se seznanimo šele ob prihodu na tekmovališče. Kaj prida se tako na da postoriti. Raje pa vidimo, ja, da zastave plapolajo proti cilju kot proti štartu.

Pozimi ste imeli težave z zdravjem in ste izpustili del priprav. Je zdaj vse v redu?
Obstajal je sum na resnejšo bolezen, ki pa je bil po trimesečnem strogem mirovanju ovržen. Sedaj se stanje redno spremlja, tako da sem lahko glede tega miren.

Letos je poletje vroče, kopalcev v jezeru veliko. Vas motijo med vadbo?
Da, zelo. Če bi se kopalci zavedali, kako nevaren je lahko čoln, ki pluje z 20 km/h in s kot list tankim smernikom, ki lahko deluje kot nož, bi jih bilo v bližini proge precej manj. Trudimo se, da ne bi bilo nesreče. Še večji problem predstavljajo izposojevalci različnih prevoznih sredstev po jezeru, ki svojih strank ne opozorijo dovolj na našo prisotnost.

Obupavali pa nad tem dejstvom nikoli nismo, nasprotno. Včasih to deluje stimulativno.

O četrtih mestih.

Ne bi se čudil, če bi bili za športnika Slovenije predlagani Rossi, Hamilton ali pa Ronaldo, saj so to imena, o katerih se govori največ in so tudi najprej servirana, šele nato pridejo na vrsto domači junaki.

Če bi se kopalci zavedali, kako nevaren je lahko čoln, ki pluje z 20 km/h in s kot list tankim smernikom, ki lahko deluje kot nož, bi jih bilo v bližini proge precej manj.