Vse bo vodil nekdanji veslač Iztok Čop, ki bo tako prvič v vlogi nešportnika na velikem tekmovanju. Čeprav je nastop slovenske reprezentance na igrah zaradi nemirov v Turčiji še nekoliko vprašljiv, dokončna odločitev o odhodu naj bi padla v ponedeljek, pa se je v Zrečah predstavila večina slovenskih reprezentantov, ki bodo branili slovenske barve na tekmovanju v Mersinu.

V novi vlogi bo prvič bronasti olimpijec iz Londona 2012 Čop, ki je tudi sam dvakrat nastopil na sredozemskih igrah. "Reči moram, da imam tokrat več treme kot pred prejšnjimi sredozemskimi igrami, kjer sem dvakrat nastopil kot športnik. Upam, da se bomo domov vrnili veseli in z dobrimi rezultati. Hkrati tudi upam, da boste vodstvo čim manj potrebovali, torej da bo vse teklo, kot mora. Računam na korekten odnos in upam, da se vrnemo s čim več kolajnami," je z odra športnike nagovoril Čop.

"Moram reči, da se na tekmovanje odpravljam z mešanimi občutki, ne vem, ali bom lahko opravil vse, kar si želim. Želim biti v oporo športnikom, zavedam pa se, da vseh želja ne bo možno izpolniti. Upam, da bom predvsem v oporo pri organizaciji in nasvetih," je povedal Čop, ki vsaj v veslanju na sredozemskih igrah vidi zelo močno konkurenco.

"Konkurenca je zelo odvisna od samega športa in panog. Če gledam veslanje, od koder izhajam sam, bodo tukaj Španija, Francija, tudi Srbija, ki bodo šle na igre z najmočnejšimi posadkami. In to kljub dejstvu, da je termin enak svetovnemu pokalu. Tam bodo prav gotovo nekateri najboljši na svetu, hkrati pa je to tudi nekoliko nižji rang športa, mednarodna druščina različnih športnikov in kot takšna, zelo primerna za športno rast," je razmišljal Čop.

Med kandidati za organizacijo poletnih olimpijskih iger 2020 je tudi Carigrad, Mersin bi za Turčijo lahko pomenil lepo generalko. "Upam, da to tekmovanje jemljejo tako, da bi se radi dokazali kot nek atribut za letne igre. V tem primeru bo to samo plus za nas, kar pomeni, da bodo igre dobro organizirane, s čimer bo manj skrbi za nas, ki našo ekipo vodimo," je še dejal Čop.

Nekdanji slovenski olimpijec ni želel izpostavljati rezultatov ali kandidatov za kolajne. "Ne želim se ukvarjati s statistiko. Resnici na ljubo, bom polovico športnikov šele spoznal. Nimam pregleda nad vsemi športi, zato se ne bi ubadal z napovedmi. Kar pričakujem od reprezentantov, je korekten odnos, normalno obnašanje in čim bolj maksimalni nastopi. Da bi vsi dali svoje maksimume, da bi se kalili in da bi dosegli merila, ki so uveljavljena in ki sežejo vsak v svojem športu v sam svetovni vrh," je zaključil Čop.

Po 42 letih znova v Turčiji
Turčija bo drugič gostila sredozemske igre. Leta 1971 je cvet sredozemskega športa gostil Izmir, med 20. do 30. junijem pa ga bo Mersin. Sredozemske igre so regionalno tekmovanje sredozemskih držav v olimpijskih in neolimpijskih športnih panogah. Na sredozemskih igrah, ki so na sporedu v letu po poletnih olimpijskih igrah, torej na štiri leta, sodeluje šestnajst evropskih držav, pet iz Afrike in dve iz Azije.

Zgodovina sredozemskih iger sega v leto 1948 v London, ko je turški doktor politike Mohamed Taher Pasha podal pobudo za organizacijo iger. Želel je, da bi bile igre simbol miru različnih kultur sredozemskega okolja. V času olimpijskih iger v Londonu so nacionalni olimpijski komiteji držav Sredozemlja pozdravili idejo Taher Pashe, tako da so bile prve igre organizirane v Aleksandriji leta 1951. Igre so na sporedu vsake štiri leta in do leta 1991 so potekale leto pred olimpijskimi igrami, od takrat pa leto po igrah, tako da so bile naslednje že leta 1993.

Tri celine, 23 držav
Simbol sredozemskih iger, ki je v uporabi od iger 1979 v Splitu, so trije krogi, ki simbolično predstavljajo Azijo, Afriko in Evropo. To so tudi tri celine, ki sodelujejo na omenjenih igrah, skupaj je držav 23. Spodnji del krogov je valovit, kar predstavlja sredozemsko morje.

Na sredozemskih igrah sodelujejo naslednje države: Albanija, Andora, Bosna in Hercegovina, Ciper, Hrvaška, Slovenija, Španija, Francija, Grčija, Italija, Malta, Monako, San Marino, Srbija, Črna gora, Turčija, Alžirija, Egipt, Libija, Maroko, Tunizija, Libanon in Sirija. Edina država, ki še leži ob sredozemskem morju, a na igrah ne sodeluje, je Izrael. Kljub temu, da ne ležijo ob morju, pa se Srbija, Andora in San Marino vseeno udeležujejo iger.

Tokrat ne bo golfa in rolanja
Na letošnjih igrah bo zastopanih 29 športov, in sicer plavanje, smučanje na vodi, vaterpolo, lokostrelstvo, atletika, košarka, balinanje, badminton, boks, kajak kanu, kolesarstvo, konjeništvo, sabljanje, nogomet, športna gimnastika, ritmična gimnastika, rokomet, judo, karate, veslanje, jadranje, strelstvo, namizni tenis, taekwondo, tenis, odbojka, odbojka na mivki, dviganje uteži in rokoborba. V primerjavi z zadnjimi igrami v Pescari na letošnjih v Mersinu ne bo golfa in rolanja.

Slovenija bo v Mersinu nastopila v atletiki, badmintonu, balinanju, boksu, ritmični in športni gimnastiki, jadranju, judu, kajaku na mirnih vodah, karateju, lokostrelstvu, namiznem tenisu, odbojki na mivki, plavanju, rokoborbi, strelstvu, taekwondoju, tenisu in veslanju, slovenske barve v ekipnih športih pa bodo branili odbojkarice ter rokometašice in rokometaši.