Sedem let pozneje po neštetih urah treninga se Đurić lahko pohvali s sedmimi medaljami na največjih tekmovanjih. Paraolimpijske sicer še nima, a bazen v Londonu prebudi lepe spomine.

"Razen na 200 metrov prosto imam še vse rekorde iz londonskega bazena," je povedal Đurić, ki je moral zaradi vnetja rame nekaj časa počivati. Zdaj se vrača k treningom, ki jih zanj spiše trener Boro Štrumbelj, nadzoruje in predvsem motivira pa ga nekdanji vrhunski plavalec Emil Tahirovič.

Hud udarec za motivacijo je predvsem ta, da so v njegovo kategorijo F4 prišli fantje z veliko večjo gibljivostjo. Prav zato bo svetovno prvenstvo v Londonu nekakšen smerokaz. Po njem se bo 29-letni Đurić odločil, ali za projekt paraolimpijske igre Tokio 2020 ali za konec kariere.

Več v prispevku Andreje Okorn.