Mladi fantje, ki zgodaj dobro zaslužijo in so tarča posrednikov, doživljajo zanimive zgodbe. Zgodbe o statusu slovenskih športnikov in še čem so se lotili novinarji Vala 202 Franci Pavšer, Luka Petrič, Dare Rupar in Boris Ličof.

Davke plačujejo tam, kjer so davčni rezidenti
Omemba dveh slovenskih športnikov s podjetjema v davčni oazi je razburkala medijske vode okrog boksarja Dejana Zavca in košarkarja Uroša Slokarja. Kaj o njunem primeru pravi davčni svetovalec Ivan Simič, nekdanji direktor Davčnega urada Slovenije: "Glede Dejana Zavca menim, da je bil razlog drug, ne tisti, ki je bil povezan s športom. Slokarjevega primera ne poznam dobro. Najprej je treba ugotoviti, ali je davčni rezident Republike Slovenije. Če ni davčni rezident Republike Slovenije, se z njim nimamo kaj ukvarjati".

Torej najprej, davčno rezidentstvo katerih držav imajo običajno slovenski športniki v tujini in koliko davkov od njihovih pogodb dobi Slovenija? Kje so prijavljeni? Košarkar Goran Dragić je pred dvema letoma na Valu 202 ob takrat bolj geografskem igrivem vprašanju povedal: "Stalno prebivališče imam v Phoenixu. V Sloveniji sem se odjavil, v Ljubljani imam le začasno prebivališče." Stalno prebivališče in davčno rezidentstvo sta različna statusa, a vendarle sta pogosto v isti državi. Košarkar Goran Jagodnik je igral na Poljskem, v Rusiji, Turčiji, Srbiji in na Češkem. Kako si je urejal status, kako slovenski športnik postane davčni rezident tuje države? "Z veljavno pogodbo sem moral iti na uradno enoto. Moral sem dokazati, da imam delovno razmerje v tujini. Na podlagi te pogodbe sem dobil odločbo, da sem nerezident Republike slovenije. S tem avtomatsko plačuješ davke tam, kjer si zaposlen," je povedal Jagodnik.

Od NBA-milijonov Slovenija ne dobi nič
Ali so slovenski športniki z rezidentstvom v tujini dolžni obveščati naše organe o svojih prihodkih, lastništvu nepremičnin, delnic in o podjetjih v Sloveniji in tujini? "Niso zavezani kar koli poročati Sloveniji, ker so se odselili, ker ne živijo več v Sloveniji in ker niso zavezani plačevanju davkov v Sloveniji. Te zadeve morajo urejati v državi, kjer so davčni rezidenti," pravi Simič. Ali je izbira rezidentstva prosta? Lahko neki športnik reče, stanujem recimo v Monaku ali Dubaju? "Glede Monaka ali Dubaja tu poudarjam, da gre vsak športnik lahko v neko mesto ali državo. Moraš pa vedeti, s katerim športom se ukvarjaš, kako boš dokazoval dejansko svoje rezidentstvo v Monaku ali Dubaju. Drugače si lahko vsak športnik teoretično izbere, kam bo šel, ampak en smučar bo težko dokazoval, da je rezident Monaka, ker ni snega,” je povedal Simič.

Torej od slovenskih športnikov, ki so tuji rezidenti, Slovenija ne dobi nič davkov, razen za prihodke, ustvarjene v Sloveniji, denimo, nagrade na tekmovanju ali pogodbe s pokrovitelji. Denimo, od milijonov NBA-košarkarja, če ima ta davčno rezidentstvo v Ameriki, Slovenija ne dobi nič davkov, kar je konec koncev tudi logično, saj so denar za njegovo plačo prislužili Američani in tudi naši košarkarji ga zaslužijo z delom v Ameriki. Kot recimo slovenski delavec, ki desetletja dela in živi v Nemčiji.

Trženje podobe v davčnih oazah
Kako pa je z obračunavanjem davka na tujem? "Pred 15, 16 leti je bilo malce drugače. Pogodbe smo imeli neto. Ti dobiš neto znesek, kako so potem oni reševali, ne vem. Bil sem prijavljen gor," je povedal Jagodnik.

Športnik se torej v tujini ne zna in nima časa ukvarjati z davkom, s tem se ukvarjajo drugi, večinoma v klubu. Kdo pa za tuje košarkarje skrbi v Sloveniji? "Ogromno tega naredi klub. Klub pomaga zelo veliko, čeprav lahko mirno rečem, da bi se večja pomoč pričakovala od menedžerjev, ki so pa pogosto prisotni le na podpisu in ob datumu, ko je treba prejeti provizijo,” je povedal direktor Uniona Olimpije Matevž Zupančič.

Glede davkov torej športnikom večinoma svetujejo klubi, ki so vpeti v domače okolje. Zelo razširjena pa je tudi praksa, da so del pogodbe prikazali kot odkup pravic za trženje podobe igralca in nakazali denar na marketinško podjetje – običajno v davčni oazi. Pojasnjuje predsednik Sindikata športnikov Slovenije Dejan Stefanović: "Nogometaši, ki so igrali v Španiji, so bili prisiljeni k temu, da so del sredstev svoje plače prejemali iz davčnih oaz, ker je bil to modus operandi kluba. Drugače se ni dalo. Ena pogodba je uradno zavedena pri španski nogometni zvezi in sindikatu, druga pa je bila za potrebe trženja javne podobe teh igralcev v davčni oazi in te zneske so dobivali na ta način. Dejansko cela španska liga, pa še katera, funkcionira na ta način, da bi se izognili davkom. Tudi Luis Enrique je imel problem in nekaj športnikov, pa ne zaradi sebe in svojih svetovalcev, ampak zaradi klubov, ki so jih primorali v ta sistem."

Pol ure dela za dobrega finančnega inšpektorja
Gre za prenapihnjene pogodbe o trženju športnikov, denimo prodaja dresov, nastopanje v oglasih in podobno. Vse skupaj gre prek davčnih oaz. "Normalno moraš imeti na eni strani nekoga, ki želi tvojo podobo tržiti in ti za to nekaj plačati. Ampak če pogledamo, kakšni zneski se vrtijo pri teh trženjih podobe, dobim občutek, da je zadeva prenapihnjena. Ne verjamem, da lahko nekdo nekomu toliko plačuje za njegovo podobo. Vsako zadevo je treba raziskati. Ne maram pa, da nekdo nekomu reče, midva bova sklenila pogodbo za en milijon, 500.000 ti bomo dali v obliki plače, 500.000 pa za trženje podobe na podjetje v Luksemburgu ali kjer koli. Ta zadeva je za dobrega finančnega inšpektorja pol ure dela, da ugotovi, da je pogodba fiktivna,” pravi Simič.

Primera Messija in Neymarja
In ponekod so si inšpektorji vzeli te pol ure. Niti največji, najbogatejši niso imuni na stroge davčne preglede in predpise. Med najbolj znanimi imeni, ki so bili obdolženi, da so utajili davke, so teniški igralec Boris Becker, nogometni trener Guus Hiddink, eden najuspešnejših igralcev bejzbola vseh časov Pete Rose, oče Steffi Graf, Peter, in argentinski nogometaš Javier Mascherano. Pod lupo organov pregona sta se znašla tudi Barcelonina superzvezdnika Lionel Messi in Neymar.

Messi in njegov oče sta obtožena, da sta med letoma 2007 in 2009 utajila več kot 4 milijone evrov. Španski davčni urad trdi, da sta oče in sin Messi kanalizirala dohodke od trženja podobe prek podjetij v davčnih oazah. Lionel pravi, da ne skrbi za podrobnosti svojih financ in da to urejajo njegov oče in svetovalci. Tožilci zahtevajo 22-mesečno zaporno kazen za oba. Sojenje Messiju se bo začelo 31. maja in bo trajalo do 3. junija, ko se bo začelo južnoameriško prvenstvo. Messi je po razkritju že skušal ublažiti kazen, saj je plačal 5 milijonov evrov, da bi pokril morebitne utajene davke. Še precej več pa bo moral po poročanju brazilskih medijev plačati Neymar. Sodišče v Rio de Janeiru je prejšnji mesec odločilo, da je kriv, in mu prisolilo kazen skoraj 50 milijonov evrov. Pravnomočnost je odvisna od pritožbe.

Neymar je za utajo davkov uporabljal mrežo treh podjetij, v ta podjetja je prestavljal dohodke, ki jih je dobil od trženja svoje podobe, in s tem neupravičeno izkoriščal ugodnejše davke. Neymar in Barcelona sta skrivala podrobnosti prestopa iz Santosa. Vpleteni so skušali čim manj plačati podjetju Dis, ki je imelo 40 odstokov Neymarjevih nogometnih pravic v svoji lasti, preden je postal član Barcelone.

Odpiranje offshore podjetij vse težje
Je pa menda vse težje pretakanje denarja prek davčnih oaz. "Lahko rečemo, da so se v zadnjem letu, letu in pol, zadeve zelo spremenile. Včasih ni bilo težav odpreti offshore podjetja in odpreti račune v Švici, Avstriji. Danes je to praktično nemogoče v Švici, prav tako v Avstriji. Zadeve se zapirajo. Iz dneva v dan, iz meseca v mesec je huje," je povedal Simič.

Športniki se torej znajdejo na vrtiljaku denarja, mladi ljudje, ki nimajo ne časa ne znanja za davčne optimizacije, kreativna računovodstva in podobno. Ob velikih obljubah pa pogosto ostanejo tudi brez denarja. Koliko dolgov je moral odpustiti in pozabiti košarkar Goran Jagodnik? "V Turčiji in Rusiji kar nekaj. Če pretvorim in odštejem slovenske klube, gre za vsoto 70.000, 80.000 dolarjev,” ocenjuje Jagodnik. Ni uporabil pravnih sredstev, da bi denar dobil? "Takrat je bilo drugače. Vse si moral narediti sam, dobiti odvetnika v tujini. Vprašanje je bilo, ali boš dobil ali ne. Zdaj je vse drugače in gre prek Fibe. Ti podpišeš pogodbo in imaš za sabo neko pravno ustanovo. Prej smo morali skrbeti sami zase. Bili so tudi primeri, ko so morali igralci bežati iz Rusije, ker ni prišlo do dogovora. Moj predsednik v Rusiji, s katerim sem podpisal pogodbo, je bil v dveh letih že žrtev atentata.”

Do 100.000 evrov davčna olajšava 80 odstotkov
In kako je v Sloveniji? Pred približno desetletjem so v Sloveniji uvedli status samostojnega športnika, ki je tak kot status samostojnega podjetnika. Tako davčni strokovnjak kot sindikalni zaupnik pa zagovarjata kot primernejšo zaposlitev v klubu. "Mi se zavzemamo za prehod na delovna razmerja, ker je potem ta debata popolnoma nepotrebna. Pričakujemo, da bomo v treh mesecih vsaj v kolektivnih športih dosegli ta prehod v sodelovanju s pristojnimi institucijami," je povedal Stefanović. Podobnega mnenja je tudi Simić: "Večina ima status poklicnega športnika. Sem zagovornik, da bi moralo biti pri športnikih predvsem v kolektivnih športih, kjer vsak dan igrajo in trenirajo za isti klub, na prvem mestu delovno razmerje. Pri nas je obdavčitev poklicnega športnika prek normiranih stroškov tako ugodna, da mnogi uporabijo to različico. Obe sta možni," pravi Simić. Stefanović dodaja: "Zdaj je status tak, da smo mi kot s. p. - kot ekonomsko odvisne osebe, v bistvu lažno samozaposleni, ampak se obravnavamo kot s. p. - davčno privilegirani. Do 100.000 evrov, če so prijavljeni na sp-ju za polni delovni čas, imajo dejansko davčno olajšavo v vrednosti 80 odstotkov vseh prihodkov. To pomeni, da se dejansko obdavči le 20 odstotkov. Tukaj nam v svetu ni para. Ne verjamem, da bo ta sistem obstajal še dolgo. To je bil sistem, ki je bil izborjen za zdravnike, odvetnike in je unikum tudi v evropskem prostoru."

Trenutno je obdavčitev za večino športnikov v Sloveniji ugodna. Kako pa je s tujimi športniki v slovenskih klubih? Zupančič odgovarja: "Zelo zelo podobno, samo da more tujec čez več postopkov, preden pridobi vsa dovoljenja, od bivanja do dovoljenja za delo. Enako ima status s. p. podjetje, na katerega potem prejema svoje plačilo."

Davek v gostiteljici tekmovanja, razlika še pri nas
Kaj pa športniki, ki so slovenski davčni rezidenti, pa zaslužijo nagrade v tujini, kot denimo Tina Maze in Peter Prevc. Ti plačajo davek v državi gostiteljici tekmovanja, če pa je razlika v obdavčitvi v Sloveniji, pa razliko še pri nas. Kadar je v Sloveniji nižja obdavčitev, pa davka nobena država ne vrne. Boksar Dejan Zavec je povedal: "Večino svojih davkov sem plačal v Sloveniji, le na tistih dvobojih, ki sem jih odboksal v tujini, sem davek plačal tam. Poznamo pa slovensko zakonodajo, velikokrat je bilo tako, da na koncu še enkrat plačaš davek v Sloveniji."

Nespoštovanje delovnega prava v Sloveniji
Seveda pa se tudi v Sloveniji dogaja, da klubi izsiljujejo igralce pri podpisu pogodb. "V klubih v Sloveniji, kjer se prekinejo pogodbe, se reče, glej, ni problema, če nas boš tožil, ne boš igral nikjer več. To je standardna praksa. To so tudi nedavne izjave športnega direktorja, ki je rekel, da če hočeš nekoga prisiliti v podpis pogodbe, ga daš za pol leta na tribuno, po tem času pa bo podpisal, kar koli mu damo. Zato obstaja delovno pravo, za katerega so delavci v Sloveniji pred 80, 90 leti izgubljali življenja. Smešno je, da se v športu pri nas te pravice še vedno ne priznavajo. Kot edini državi v Evropski uniji," je povedal Stefanović.

Od vsakega izdanega računa treba plačati davek, tudi če denarja ne dobiš
Do zapletov pride tudi, ko slovenski klub ne plača igralcev. Kajti samostojni športnik mora od vsakega izdanega računa plačati davek, tudi če ne prejme plačila. Sploh ob uvedbi tega statusa je mnoge to presenetilo, tako je med temi najbolj znan primer košarkarja Uniona Olimpije, ki ga je policija odvedla iz stanovanja, ker po skoraj letu dni brez plače ni zmogel plačevati davka. Hrvata Jurico Golemca so zadržali na meji, ker po tem, ko se je z Olimpijo pobotal in ji odpustil dolgove, za te odpustke ni plačal davka. Podobno je v tujini. Slovenski reprezentant je po propadu kluba v Španiji moral še nekaj let Špancem po obrokih plačevati davke od pogodbe, ki ni bila plačana.

Ali bi športniki potrebovali svetovalce? Jagodnik odgovarja: "Sam ga osebno nikoli nisem imel, ker se niso pojavljale take številke kot pri drugih. Včasih bi morda vsi skupaj res potrebovali kakega svetovalca, da ne bi prihajali v situacije kot marsikateri športnik po končani karieri. Zdaj vsi ti svetovalci iščejo tebe, predvsem zaradi zaslužka." Tudi športniki in njihovi prišepetovalci bi radi privarčevali kak tisočak pri davkih, kar pa je tvegano. "Poznamo primere dobro plačanih športnikov v Sloveniji, predvsem v kolektivnih športih, ki iz razloga znižanja svoje davčne osnove, ker so čez 100.000 evrov, prijavljajo svoje družinske člane. Delajo različne stvari, ki so v nasprotju s kar nekaj členi veljavne zakonodaje," pravi Stefanović.

Davčno neznanje te lahko drago stane
Nogometaš Ivica Vastić je drago plačal svoje davčno neznanje. Po prestopu iz Avstrije na Japonsko ni vedel, da državi nimata podpisanega sporazuma, ki preprečuje dvojno obdavčitev. Tako je po plačanem davku na japonskem plačal še celoten davek v Avstriji in bil skorajda ob enoletni zaslužek.

Roka pravice pa lahko športnika doseže tudi z nekaj zamude. Simič je povedal: "Športnikom svetujem, da si vse zadeve uredijo takrat, ko tekmujejo, ko jih še vsi občudujejo in se jim prilizujejo. Poznamo nešteto primerov, da enkrat, ko športnik neha tekmovati, vsi pozabijo nanj. Takrat praviloma tudi dobi davčni pregled. Smešno je, da včasih kdo pravi, da ne bo plačal 10 ali 20 odstokov večjega davka, potem pa si kupi avto namesto za 50.000 za 300.000 evrov. On je dal šestkrat več za avto, ki ga ne rabi, pa potem daje toliko več za zavarovanje, registracijo itd., namesto da bi to prijavil in bi imel mir." Nekateri slovenski športniki pa so raje rezidenti davčnih oaz. Tenis, atletika, kolesarstvo so športi, ki so zapeljali naše tekmovalce iz davčne puščave v davčne oaze.

In za konec. Nekateri športniki niso želeli govoriti o tej temi, tudi ne menedžer oziroma agent. Pa še nekaj njihovih komentarjev: "Kaj pa tisti, ki hodijo v Avstrijo natakat bencin?" in "Naj prvi vrže kamen, kdor še ni obrtniku plačal brez računa."