Z njim se je pogovarjal Dare Rupar.

Kakšno je vaše razpoloženje po spodletelem sobotnem nastopu?
Lahko rečem, da sem pomirjen. Glavno razočaranje se je zgodilo že lani, ko mi ni uspelo osvojiti t. i. kvote na tekmah svetovnega pokala z malokalibrsko puško, kjer sem čisto realno računal, da bi bilo to mogoče. Nastop z zračno puško je bil nekako izhod v sili, po petih letih sem se poskušal vrniti na sceno. Poskus je bil neuspešen, nastop je bil daleč za željami in pričakovanji. Tako pač je, čas gre naprej.

Sta vas pri vseh izkušnjah res izdali trema in pomanjkanje osredotočenosti?
Po nekaj prespanih nočeh bi tej izjavi dodal, da sta bili trema in živčnost vedno prisotni, a sem ju očitno lažje obvladoval. Očitno se z leti telo, pa tudi um spreminjata. Moje psihofizične sposobnosti gotovo niso več takšne, kot so bile pred 20 in več leti. Očitno je tu glavna razlika.

Kakšni so vaši spomini na prve olimpijske igre leta 1984?
V Los Angelesu sva bila debitanta skupaj z Goranom Maksimovićem. Takrat naju je "sforsiral" pokojni jugoslovanski selektor Božidar Matović, saj tedaj Mednarodna strelska zveza še ni predpisovala kvot. Oba sva pozneje postala olimpijska zmagovalca, tako da je imel selektor dober nos. Goran, moj dober kolega, je že zdavnaj končal kariero, izkazal se je tudi kot izvrsten trener, saj je njegova hči Ivana v Londonu osvojila srebrno kolajno. Sam nisem šel po njegovi poti, saj sem želel svoje znanje in ljubezen do športa nadaljevati. To mi je do zdaj dobro uspevalo. Tega, da se mi ni uspelo uvrstiti v Rio, ne jemljem kot neko tragedijo, saj sem vse svoje cilje dosanjal verjetno že z zlato olimpijsko kolajno v Sydneyju pred 16 leti.

Kakšni so cilji za prihodnost?
Gotovo bom svojo ljubezen in strast še vedno lahko dokazoval na visoki ravni in mednarodnih tekmovanjih. Ravno v Rio odhajam aprila na tekmo svetovnega pokala. Tudi v naslednjih sezonah računam, da bom lahko še vedno dokaj dobro tekmoval in se boril z veliko mlajšimi kolegi.

Nekateri so vaše zapise na Facebooku očitno napačno razumeli kot napoved konca kariere.
Na Facebooku sem zapisal, da je to moje zadnje evropsko prvenstvo - z zračnim orožjem. S tem tudi ne mislim, da ne bom več streljal z zračno puško, le na najvišji ravni ne. Z malokalibrsko puško pa bom gotovo še naprej tekmoval v dveh olimpijskih disciplinah, z velikokalibrsko puško pa v treh disciplinah.

Bi vas lahko videli na olimpijskih igrah v Tokiu čez štiri leta?
Gotovo bi lahko rekel, da sem že preklopil na dolgoročni načrt Tokio 2020. Ravno v Györu pa sem izvedel, da je Mednarodna strelska zveza v skladu s pobudo Mednarodnega olimpijskega komiteja pripravila predlog, da se na igrah v Tokiu izenači število kvot po obeh spolih. Ker zdaj prevladujejo moški, je predlog zveze, da se ukineta disciplini malokalibrska puška 60 strelov leže in malokalibrska pištola proste izbire. V tem primeru bi se moje možnosti za nastop v Tokiu zelo zelo zmanjšale oziroma približale ničli.

Kaj pa posebno povabilo Mednarodne strelske zveze za Rio? Koliko možnosti imate zanj?
Možnosti za kaj takega so podobne verjetnosti zadetku na loteriji. Nastopil bom na vseh tekmah svetovnega pokala z izjemo Bangkoka, kjer je tekma te dni, bi pa moral tam streljati na izjemno visoki oziroma vrhunski ravni, da bi lahko sploh imel željo in motiv truditi se priti na svoje devete igre v Rio.