Nogometaši Dobovca so takole dobro razpoloženi pozirali po zadnjem treningu. Foto: Sandi Škvarč
Nogometaši Dobovca so takole dobro razpoloženi pozirali po zadnjem treningu. Foto: Sandi Škvarč

Letos je sistem tekmovanja spremenjen, zaradi koronakrize poteka v hitrejšem tempu, na zaključni turnir za prvaka pa se bo namesto četverice uvrstila najboljša osmerica.

Dobovec je znova na pragu zgodovinskega dosežka, pred podobnim izzivom kot pred dobrim letom, ko je v Moskvi klonil šele v zadnjih minutah odločilne tekme z domačim KPRF-jem. Njegov tekmec, drugouvrščena ekipa kazahstanskega prvenstva iz Aktobeja, je sosed na evropski kakovostni lestvici, s tem da je bil Dobovec prvi med osmerico nenosilcev, Aktobe pa zadnji med elitno osmerico. Žreb je bil po tej plati idealen, vsak izmed preostale sedmerice bi bil težji zalogaj. Malce manj ugodno so kroglice zaplesale pri določanju gostitelja ene, odločilne tekme, ki je naše prvake iz Obsotelja popeljala 5.500 kilometrov daleč v osrednjo Azijo.

Potovanje je trajalo skoraj 24 ur, na letalih je 24-članska odprava presedela dobrih sedem ur, dodatna zagata je seveda ekspresno prilagajanje na peturno razliko.

Po torkovem treningu v dvorani Kairata prve kazahstanske ekipe in večkratnega evropskega prvaka so igralci v sredo stopili tudi na umetno podlago dvorane osrednjega športnega centra v Almatyju. Leži na obrobju mesta in v popoldanski prometni konici (mestne prometnice so natrpane s pločevino, kar je slaba stran tega, da je sicer vožnja ob 0,33 evra za liter goriva zelo poceni) od hotela oddaljena debelo uro.

Igralci Dobovca pripravljeni na zgodovinski izziv

Dvorana je prijetna, po velikosti podobna tisti v Podčetrtku. Bosta pa v njej obe ekipi "gostujoči". Aktobe je namreč mesto, ki je v ogromnem Kazahstanu (deveta največja država na svetu) od nekdanje prestolnice Almaty oddaljeno kar 1700 kilometrov. Leži na severozahodu, medtem ko je Almaty blizu meje s Kitajsko. Razlog za prihod v jabolčno mesto (v dobesednem prevodu almati pomeni "oče jabolk" zaradi veliko jabolčnih nasadov v okolici) je v tem, da njihova dvorana ne ustreza merilom, ki jih predpisuje Uefa. Pri nas bi se v tem primeru odpravili recimo iz Laškega ali Podčetrtka v Celje, v eni najredkeje naseljenih držav na svetu (sedem ljudi na kvadratni kilometer) pa morajo na letalo.

Morda bo to prednost za ene ali druge. Se bodo pa morali igralci Dobovca privaditi predvsem na visoke temperature v dvorani, kjer je bilo na treningu kot v savni. Ampak toplo oziroma prevroče je tako rekoč povsod, v hotelu, na avtobusu, v lokalih. V z nafto in zemeljskim plinom bogati državi se ogrevajo s poceni energenti in se ne obremenjujejo, če gre toplota skozi odprta okna …

Na tekmi, na kateri bi lahko slovenski prvak spisal zgodovino, bodo vse okoliščine, vse drobne težave enih in drugih obrobnega pomena. V ospredju bo poskus premagati soseda na lestvici, ki ima sicer nekaj znanih imen (naftni dolarji so tudi v to ekipo privabili Brazilce), po drugi strani pa je na evropskem prizorišču svojevrstna neznanka. Ne pozna ga niti angleška Wikipedija, pa čeprav se je že meril v evropskih pokalih.

"Ponavlja se zgodba iz prejšnje evropske sezone, ponovni smo blizu temu, da bi pisali zgodovino. Videli bomo, ali smo iz prvega testa. Aktobe je kakovostna ekipa, ki v domačem prvenstvu igra močne tekme. Čaka nas peklenskih 40 minut," pravi nekdanji reprezentant na vratih Dobovca Damir Puškar.

Morda še drobna zanimivost: tekmo bosta vodila italijanska sodnika, ki sta bila v tej vlogi tudi pred petimi leti, ko je slovenska reprezentanca v Mariboru senzacionalno premagala velesilo Španijo. Puškar je takrat zaklenil vrata, če jih bo še enkrat …