Jovanović je v daljšem intervjuju spregovoril tudi o pogajanjih za Ligo prvakov, zakaj ni tedenske nogometne oddaje, o (ne)pogajanju za hokejske pravice, formuli ena in spremljanju spletnih komentarjev.
Vabljeni tudi k sodelovanju v anketi o pričakovanjih in spremljanju športa na TV SLO. Na ta način želimo izvedeti, kaj po vašem mnenju spada oziroma ne spada v programe RTV Slovenija. Anketa je anonimna, za izpolnjevanje pa boste potrebovali približno 10 minut. Med vsemi, ki boste v celoti odgovorili na spletni vprašalnik in vpisali svoj elektronski naslov, bomo izžrebali prejemnike desetih praktičnih nagrad.

Prihodnje leto je neparno, kar pomeni, da ni svetovno najodmevnejših športnih dogodkov, kot so olimpijske igre ali nogometno svetovno prvenstvo. Kaj bodo poudarki športnega programa leta 2015?
Lahko rečem, da bodo poudarki trije. Prvi naj bi bil svetovno prvenstvo v rokometu že takoj januarja. Pravice sicer še niso dokončno zagotovljene, vendar mislim, da smo zelo blizu dogovora. Potem je tu sveženj vseh svetovnih prvenstev v zimskih športih. Najprej svetovno prvenstvo v prostem slogu in deskanju na snegu, kot neka novost v našem programu, potem pa še standardni SP-ji v alpskem in nordijskem smučanju ter za zaključek še v biatlonu. Septembra bo na TV SLO evropsko prvenstvo v košarki. Seveda bodo pod posebnim drobnogledom kvalifikacijske in prijateljske tekme nogometne reprezentance.

Prihodnje leto se izteka triletni cikel pravic za nogometno Ligo prvakov. Se bo Televizija Slovenija potegovala za te pravice?
Razpis za te pravice je že bil in čakamo na rezultate. Za Ligo prvakov se Televizija Slovenija ni potegovala, saj gre za tako velike zneske, da si jih po odločitvi vodstva ne moremo privoščiti. Prijavili pa smo se spet za Evropsko ligo.

O kakšnih številkah govorimo pri Ligi prvakov, če ni skrivnost?
Z izvedbo, se pravi pravice plus realizacija, pod milijon in pol evrov na sezono verjetno ne bo šlo, glede na hudo konkurenco, ki vlada v Sloveniji na tem področju.

Se da v Sloveniji pokriti ta znesek samo s trženjem?
Ne, tudi marsikje v tujini se to ne da, v Sloveniji pa še toliko težje. V zadnjih dveh ciklusih so pravice toliko narasle, da jih trženjsko ne morejo pokriti niti komercialne televizije. So pa očitno pripravljene vložiti veliko več v produkt, ki pomeni nekaj tudi na področju prestiža. Treba je vedeti, da je pri večini konkurenčnih, predvsem športnih televizij še en zelo pomemben element, namreč, da ne gre za izključno slovenske programe in lastnike. Vsi kot kupci nastopajo za precej večji trg in potem je celotna zgodba popolnoma drugačna, kot če bi kupoval samo za eno državo. Zadaj stojijo močni finančni skladi, ki lahko te vložke precej drugače oplemenitijo, ne neposredno samo skozi trženje pred tekmo in po njej, ampak seveda tudi precej širše.

Kako potekajo pogajanja za pravice?
Zelo različno. Srečujemo se z vsemi oblikami. Od tega, da se nekdo z nekom dogovori, ne da bi drugi sploh vedeli, da ta pogajanja potekajo, do tega, da so odprti pogovori, ko lastnik pove, da se pogovarja z vsemi akterji na trgu. Potem so tu še zelo zaprti sistemi, kot so razpisi, na katere se prijavi, kdor si želi in vpiše znesek, za katerega predvideva, da bo dober. V primeru velike konkurence lastnik to največkrat izkoristi, zavrne vse prve ponudbe in zahteva več. Potem pride do drugega kroga in tako naprej.

Predvidevam, da Liga prvakov pade v zadnjo kategorijo ...
Tako je. Trend zadnjih let je bil, ne samo v Sloveniji, da so zelo veliko pravic na tem področju kupovale telekomunikacijske firme, ki že imajo primerno infrastrukturo za več prenosov hkrati, kar je ena do močnih želja Uefe. Tako, kot je bil v eni polovici primer pri nas. V posameznih državah se jim uspe o delitvi dogovoriti javna in komercialne televizije ... Poti je veliko. V Sloveniji do zdaj kakršnih koli kompromisov ni bilo mogoče sprejemati. Bila je vojna vsak zase.

Veliko ljudi pogreša pregledno nogometno oddajo. Zakaj ni nobene tedenske oddaje s strokovnjaki in analizami kot drugje v Evropi?
Poskusi so že bili. Rezultat teh poskusov je bil relativno ponesrečen, tako pri kakovosti oddaje kot odzivih gledalcev, ki te oddaje, morda tudi zaradi slabe kakovosti, niso vzeli za svoje. Moramo vedeti, da imamo na TV SLO relativno skromne snemalne zmogljivosti. Če želiš kakovostne posnetke, na podlagi katerih bi lahko tudi analiziral, potrebuješ poglede z več zornih kotov. Tri kamere so zato neki spodnji minimum, ki ga TV SLO ne more zagotoviti. Včasih imamo težave že s pokrivanjem vseh petih tekem v enem krogu. Taisti snemalci snemajo še vse druge dogodke dneva in nemogoče je biti na dveh koncih hkrati. Poleg tehnične je en element tudi kadrovska podhranjenost. Ne gre samo za snemanje, ampak tudi za montaže.

Kakšna pa je gledanosti prenosov nogometnih tekem slovenskega prvenstva?
V tem šestletnem ciklusu, ki se zdaj izteka, ni nekega opaznejšega trenda dviga gledanosti. Dviga se zelo, zelo počasi. Izjema so mariborske tekme. Čim je na televiziji Maribor, se rating dvigne za 100 odstotkov.

Je pa ideja o športni tedenski oddaji še živa?
Želja ostaja. Ali bi bila ta oddaja v soboto ali nedeljo, je stvar debate. Je pa res, da v vodstvu televizije nekako ni interesa za tako oddajo na prvem programu, na drugem pa (dokler je še bila) ob močni konkurenci vseh mogočih programov ni prišla do izraza. Ko smo pred leti zaključevali, je bila gledanost okoli enega odstotka. Preden smo se preselili na drugi program, je bila gledanost okoli osem odstotkov, kar je ogromna razlika. Vsako leto je želja v programskem načrtu zapisana, je pa res, da zadnja tri, štiri leta v tej fazi tudi odpade, ker so sredstva za športni program tako omejena, da komaj izpeljemo tisto, za kar že imamo pravice. Potem sploh ni manevrskega prostora za nove produkte.

Do kdaj je podpisana pogodba za formulo ena?
Še za leto 2015.

Se boste za naprej še pogajali?
V tem trenutku je morda še nekoliko prezgodaj za dokončni odgovor. Dejstvo je, da tekmovanje privablja veliko število gledalcev, na drugi strani pa je tudi res, da v njej ni slovenskih predstavnikov.

Ste zadovoljni z ratingi gledanosti F1? Kakšni so, denimo, glede na prejšnje sezone?
Gledanost kaže, da si ljudje želijo spremljati formulo ena. Dirke so po navadi sredi dneva konec tedna, v televizijsko zelo neugodnem terminu, pa kljub temu so med sezonskimi dogodki po gledanosti takoj za zimskimi športi. Izjema so seveda enkratni dogodki, kot so posamične tekme, recimo, nogometne ali košarkarske reprezentance. Gledanost se od prve sezone po vrnitvi na TV SLO giblje med 5,5 in 5,9 % na sezono.

Na VN ZDA ste prvič združili komentatorski par Ališič-Mihelič. Razmišljate, da bi ta komentatorski dvojec v prihodnje spremljal več dirk?
Odzivi so bili bolj pozitivni kot negativni. To je bil enkratni dogovor, samo za to dirko. Za naslednjo sezono se še nismo dogovarjali.

Kaj pravite na očitke, da je na Televiziji Slovenija hokej zapostavljen?
Predvsem bi rad poudaril, da to ni načrtna odločitev. Bom skušal pojasniti, čeprav se zavedam, da bodo bralcev oziroma gledalcev odgovor ne bo zadovoljil. V prvi vrsti morda dogajanje okoli svetovnih prvenstev. Dolga leta jih je prenašala Televizija Slovenija. Potem je v nekem trenutku prišlo do tega, kar sem omenjal na začetku. Brez razpisov, pogovorov, možnosti sodelovanja pri pogajanjih je lastnik pravic le-te za sedem let prodal Šport TV-ju. To obdobje še vedno teče. Na začetku je bil Šport TV še pripravljen odstopiti del pravic, potem pa so ugotovili, da je to njihova blagovna znamka in so sodelovanje prekinili. Vsako leto naslovimo na Šport TV prošnjo, ali bi se dalo dogovoriti, a jih v tem obdobju konkurence razumem, da hočejo kaj zadržati tudi zase. Nekoliko drugače je pri ligi EBEL. Ko se je pojavila, je bil del prenosov tudi na TVS, vendar takratno vodstvo TV ni bilo zadovoljno s tem, da so termini tekem močno posegali v siceršnji drugi program TVS. Dejstvo je namreč, da ima vsak od programov (informativni, kulturni, športni …) svoje vnaprej določene termine. Zunaj njih je umestitev v program izjema – v primerih, ko gre po presoji vodstva za pomembne dogodke. V tistem trenutku status lige – kot tujega državnega prvenstva - ni bil ocenjen kot tak. Državno prvenstvo pa vemo v kakšni situaciji je v zadnjih letih. Če nimaš celo leto nič, potem tudi tiste tri, štiri tekme, nimajo programskega in vsebinskega smisla. Hokej ostaja naša želja, imamo vrhunske poznavalce Andreja Stareta, Zorana Radisavljevića, vrnil se je Gregor Peternel, vendar smo zavezanih rok še za dve, tri sezone.

Rokometna Liga prvakov je dolga leta domovala na Televiziji Slovenija. Se bo vrnila?
Stvar je v tem, da je televizija kot javni servis precej bolj okostenela v pogajanjih in odzivih kot komercialne televizije. Le-te lahko čez noč rečejo, koliko so pripravljeni plačati. Pri Televiziji Slovenija gre vse precej bolj počasi, veliko ljudi mora pred dokončnim dogovorom reči svoj da. Končno besedo ima vodstvo, in ne športni program. V primeru zadnjih pogajanj o Ligi prvakov v rokometu se je zgodilo prav to - odziv je bil morda malce prepočasen in zgodilo se je, da so se lastniki odločili za drugega.

Kaj pa večji teniški turnirji?
Tenis je posebna zgodba. Dolgo smo vztrajali s Parizom, a je bila gledanost katastrofalno nizka. Treba je vedeti, da gre za dogodek, ki je večinoma med tednom. Zelo pogosto se nam je dogajalo, da smo morali zaradi drugih programskih vsebin prenos sredi dvoboja prekiniti in dati posnetek ob pol dvanajstih zvečer. To pa seveda ne pritegne gledalcev, jih pravzaprav odbija.

Ostaja alpsko smučanje železni repertoar tudi v prihodnje?
Ostaja. Ob tem bi dodal, da so slovenski gledalci zelo povezani z uspehi. Obstaja pomislek, da bo po koncu kariere Tine Maze zanimanje nekoliko upadlo, še posebej, ker perspektive glede vrhunskih slovenskih alpincev in alpink niso ravno spodbudne. Pri smučarjih skakalcih bojazni glede slabše gledanosti ni.

Vzporednico lahko povlečemo z moškim smučanjem in trendom padanja uspehov slovenskih tekmovalcev. Je ob tem padala tudi gledanost?
Ne. V nasprotju z ženskim smučanjem ima moško v sezoni nekaj kultnih prizorišč, ki vlečejo sama po sebi. Od Alta Badie, Adelbodna do Wengna in Kitzbühela. Pri dekletih tega ni in zdi se mi, da se gleda samo zaradi Tine Maze. Težko je oceniti, ali je moško smučanje tako gledano zaradi visoke gledanosti deklet ali ker so moške tekme že same po sebi zanimive. Verjetno gre za kombinacijo obojega.

Kdaj se je porodila ideja, da bo Miran Ališič komentiral žensko alpsko smučanje?
Ideja se je bolj kot hec nekajkrat izrekla že pred kakšnim letom. Spomladi je to postalo nekoliko resneje, a je do končnega dogovora trajalo kar nekaj časa. Na neki način so se gledalci zadnja leta kar precej pritoževali nad reporterji ženskega smučanja. Nekaj kritik je bilo upravičenih, precej pa je bilo pavšalnih. Baza reporterjev in strokovnih sodelavcev v Sloveniji je precej manjša kot v drugih aplskih državah, s katerimi nas zelo radi primerjajo. V Avstriji, kamor koli se obrneš, lahko najdeš svetovnega prvaka in med njimi bo zagotovo nekdo, ki se bo dobro znašel pred mikrofonom in kamero. Kritike preberemo in o njih debatiramo. Delamo seveda tudi lastne ocene, veliko se pogovarjamo v redakciji na sestankih, v neformalnih pogovorih. Ne samo o smučanju, tudi o drugih športih. Miran ima zelo profesionalen odnos do dela, je dinamičen, kar smo na neki način morda še najbolj pogrešali. Zagotovo pa ga je bilo po tolikih letih komentiranja formule nenavadno slišati ob prenosu smučanja - v nekaterih evropskih državah pa je to dokaj običajna kombinacija. Podobno presenečenje bi verjetno bilo, če bi Stareta dali kar naenkrat na plavanje. Ni pa Ališič edini komentator smučanja, v ekipi reporterjev ostaja Tomaž Hudomalj.

Katere velike dogodke ima Televizija Slovenija že zagotovljene za prihodnost?
Kar nas najbolj veseli, imamo zagotovljen zelo obsežen nogometni sveženj, v katerem so kvalifikacije za Euro 2016 in SP 2018 ter svetovni prvenstvi 2018 in 2022. Na Televiziji Slovenija bodo tudi olimpijske igre 2016 v Riu, potem pa se ta olimpijski sveženj končuje.

Mednarodni olimpijski komite bo prihodnje leto razpisal novo pogodbo, za katero se v prvi fazi bojujejo agencije. Za Soči in Rio je imela pravice agencija Sportfive, s katero smo se dokaj hitro dogovorili, je pa že pokazala različne pristope, kot prej EBU. Sportfive je namreč v sklopu OI prodajala tudi pravice za posamezne športe, tako da se je hokejski Češki in Slovaški zgodilo, da je javna televizija hokej izgubila. Z evropskim prvenstvom 2015 se izteka tudi košarkarski sveženj za velika tekmovanja.

Ali berete spletne komentarje?
Preberemo jih. Jaz vse, kolegi pa eni več, drugi manj. Upoštevam tiste pripombe, ki niso samo kritiziranja po dolgem in počez, pogosto brez neke konkretne vsebine, ampak dejansko opozarjajo na neke napake. Recimo, da je nekdo napačno navedel, kdo kje igra oziroma kaj strokovnega, denimo, da je nekdo zgrešil pri poznavanju pravil. Če se nekdo nekomu preveč dere, premalo ali preveč govori, pa je stvar okusa. Nekomu so všeč hrvaški komentatorji, drugi so za Italijane, ki ves čas govorijo, tretji za Nemce, ki so, recimo, pri nogometu tiho tudi po minuto, dve in se razgovorijo šele, ko pridejo do kazenskega prostora ... Prave rešitve za vse gledalce ni.

Prihodnje leto vam poteče mandat. Boste se enkrat kandidirali za urednika športnega programa?
Mandat mi bo potekel čez približno eno leto, tako da o tem še nisem razmišljal. Po eni strani se človek naveliča večnih bojev za uresničevanje številnih idej, ki jih imamo v programu in se jih ne da realizirati, po drugi pa je ravno to, da jih imamo in so še neuresničene, nov izziv. Ne vem, nisem se še odločil, dovolj časa je še.