Damir Dugonjič je imel v torek na evropskem prvenstvu v Debrecenu to smolo, kot jo ima le redkokdo. Pogumno se je kljub manku podal v boj za medaljo na 100 metrov prsno, a sila vode je bila tokrat ob strganih kopalkah močnejša. Na koncu je bil peti, kar je še vedno njegov najboljši dosežek na evropskih prvenstvih v olimpijskih bazenih, isto uvrstitev je imel pred dvema letoma na pol krajši razdalji.

Prav na 50 metrov prsno (finale bo v soboto) se je po smoli na 100 metrov 24-letni Ravenčan z mislimi že obrnil ...

Damir Dugonjič, ki se je na plavalnem ozvezdnju pojavil kot meteor z dvema srebrnima medaljama na decembrskem evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Szczecinu, je s kvalifikacijskim in polfinalnim nastopom na 100 metrov prsno dokazal, da je v evropskem vrhu. Če bi bila medalja, si lepše popotnice za olimpijske igre v Londonu ne bi mogel želeti.
Želimo si lahko le več takšnih ljudi, kot je Damir. Je odprte narave, prijeten, naklonjen, topel, dozorel je v človeka z veliko začetnico. Tako blizu in dostopen vsakomur, pa vseeno nekje v oblakih - z 206 cm je med višjimi plavalci, zato ni čudno, da ga na univerzi v Kaliforniji sprašujejo, ali igra košarko.
Ne, košarke ne igra, njegova druga športna ljubezen je tenis. Verjamemo, da bi mu tudi na travnatih in peščenih igriščih uspevalo, le da bi imel tam več sreče z opremo.

Uršula Majcen, Športna zgodba, Val 202