Zgodba 23-letne Škofjeločanke, ki jo je padec na družinskem izletu pred osmimi leti prikoval na invalidski voziček, je lahko zgled vsakomur. Neprestan smeh in neverjetno energijo je bilo čutiti tudi v telefonskem pogovoru, ki smo ga na dan invalidov opravili z nosilko dveh odličij na parolimpijskih igrah v namiznem tenisu.

Po nesreči ni zapadla v malodušje
V življenju takrat 15-letnega dekleta je po nesreči seveda prišlo do velikega zasuka, toda za malodušje ni bilo prostora. Pri tem je veliko vlogo odigral prav šport. Mateja pravi, da že prej ni mogla biti pri miru niti dve minuti. Za lopar je prvič zagrabila leto po nesrečnem dogodku in s trdim treningom ter kančkom trme komaj tri leta pozneje v Atenah osvojila olimpijski vrh.

Zlata v Atenah, zlata na maturi
To pa ni bilo njeno edino zlato. Marljiva najstnica je postala tudi zlata maturantka in pri 19 letih že uresničevala svoje sanje. Nadaljnji motiv je našla v študiju. Mateja je tik pred diplomo, do konca ji manjkajo štirje izpiti in "dve seminarski", natančno doda.

V Luksemburgu bi kar ostala
Trenutno je že dva meseca v Luksemburgu, kjer dela v slovenski prevajalski enoti v Evropskem parlamentu. "Študij je zdaj malce na stranskem tiru, saj je dela ogormno. Vsak dan delam od pol devetih do pol šestih, ampak uživam. V Luksemburg sem se kar malo zaljubila in bi kar ostala. Samo ne povejte tega mojemu trenerju," v smehu pove Mateja.

Lopar v kotu že od Pekinga
V domovino se vrača konec februarja. Takrat namerava končati študij in začeti trenirati. Loparja, pravi, ni prijela v roke že od Pekinga, ko je osvojila bronasto odličje. "Na polno bom začela, ko se vrnem. Turnirji se začnejo marca, maja je ProTour v Laškem, junija pa evropsko prvenstvo. Vse leto se dala tudi norma za svetovno prvenstvo, ki bo leta 2010."

Na Kitajskem sem bila zvezda
Spomini na Peking so še zelo živi: "Primerjava med Atenami in Pekingom je nemogoča. Kitajci so naredili igre presežnikov, vzdušje je bilo izjemno, še posebej pri namiznem tenisu, ki je njihov prvi šport. Sprejeli so me kot pravo zvezdo."

Čaka na kategorizacijo športnikov in išče sponzorje
O nadaljnjih korakih Mateja še ne ve veliko, vsekakor pa sta v prvem planu še naprej namizni tenis in študij. Po prijetni izkušnji z Luksemburgom razmišlja, da bi odšla delat v tujino. Tudi pri njej pa se zatika pri denarju: "Letos smo prvič dobili nagrado od olimpijskega komiteja. 6.000 evrov za štiri leta. Čakam na kategorizacijo športnikov, vendar se postopek vleče. Težko bom usklajevala službo in treninge. Iščem sponzorje, da bi lahko igrala na visokem nivoju, ampak je težko."

Ne gre dvomiti, da ji bo uspelo. Mateja je rojena zmagovalka.

R. K.