Izbor tudi letos ni bil enostaven, saj se je v sezoni na zmagovalne stopničke svetovnih in evropskih prvenstev tako v konkurenci članov, mlajših članov in mladincev ter svetovnih pokalov povzpelo kar 29 tekmovalcev.

Za Hočevarjem, 17-letnim Ljubljančanom je enkratna sezona. Najprej je na domačem članskem evropskem prvenstvu v Tacnu priveslal do posamičnega in ekipnega naslova evropskega prvaka, sledila je prva zmaga na tekmah za svetovni pokal, do katere je v kanuju priveslal v Augsburgu, pa drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala med kanuisti. Blestel je tudi na SP-ju in EP-ju za mladince in mlajše člane.

Osvojil je naslova mladinskega svetovnega prvaka v kajaku in kanuju, bil drugi v kajakaškem krosu ter imel ekipno kolajno v kanuju med mlajšimi člani. Štiri kolajne je osvojil tudi na prvenstvu stare celine, kjer je v posamični konkurenci postal mladinski evropski prvak v kanuju, bil drugi v kajaku ter tretji v kajakaškem krosu, postal pa tudi ekipni evropski prvak do 23 let v kanuju.

Očetov program je neusmiljen
"Če povem po pravici, sem šele tik pred zdajci pripravil in pogledal, kaj sem letos sploh osvojil. Uspehov je bilo res veliko. Zmaga na domačem evropskem prvenstvu je bila najbolj prestižna, toda najboljše vožnje sem pokazal na svetovnem mladinskem prvenstvu. Tam sem vse premagal za osem sekund, tudi v konkurenci do 23 let bi zmagal s petimi sekundami. Glede na kakovost vožnje mislim, da se mi ne bi približal tudi noben član. Zato sem na to ponosen, ravno tako pa sem ponosen tudi na današnje priznanje. Priznam, da me zanimajo zgodovinski dosežki in to, da sem najboljši mladinec in hkrati tudi član, je eden od teh," je bil dobre volje Hočevar, ki po sezoni ni imel veliko počitka, brez daljšega premora dela še naprej.

"Očetov program je neusmiljen. Cilji so visoki in delamo naprej. Moja naslednja želja je, da postanem drugi najmlajši svetovni prvak, prvi več ne morem biti," je dejal evropski prvak, ki je letos postal tudi del Red Bullove družine, kar bo v prihodnjih sezonah vidno tudi na njegovi čeladi.

Eva Terčelj še ne razmišlja o koncu kariere
Terčelj je bila najboljša že v letih 2011, 2014, 2019, 2020 in 2021. Tudi ona se je na domači progi veselila zlate kolajne na evropskem prvenstvu, in sicer v ekipni vožnji kajakašic ter tako ponovila uspeh iz leta 2017, ko so bile kajakašice prav tako evropske ekipne prvakinje na Savi. Nadaljevala je z zmago na tekmi svetovnega pokala v Augsburgu, kjer je prvič stopila na najvišjo stopničko v kajakaškem krosu, v slalomu pa je osvojila še srebro in bron v La Seu d'Urgellu in Ivrei.

"Ne vem, kolikokrat sem bila kajakašica leta, ne vem, kdaj sem bila nazadnje. Je pa vedno lepo in zakaj ne bi bila tudi naslednje leto. Kolikokrat pa bom še lahko, pa ne vem, gremo leto za letom," še ne razmišlja o koncu kariere Terčelj.

Najboljši tekmovalki na mirnih vodah sta tokrat dve, in sicer Anja Osterman in Mia Medved, najboljši tekmovalec na mirnih vodah je postal Anže Urankar.

Savšek manjkal zaradi smrti očeta
Na prireditvi so se z minuto molka poklonili Matjažu Savšku, neutrudnemu kajakaškemu delavcu in zanesenjaku, ki je pustil neizbrisen pečat s svojim delom tako v Kajak kanu klubu Tacen kot na Kajakaški zvezi Slovenije, ki je mnogo prekmalu umrl pretekli teden. Zaradi njegove smrti je na prireditvi manjkal njegov sin, nekdanji olimpijski prvak Benjamin Savšek.