Skoraj desetletna vladavina Špancev, ki so dobili zadnja štiri evropska prvenstva, se je končala v polfinalu turnirja v Antwerpnu. Pohod na peti zaporedni, skupno pa že sedmi naslov prvaka stare celine so jim preprečili Rusi, ki so jih premagali v podaljšku polfinalne tekme. Španci, ki imajo ob evropskih lovorikah tudi šest medalj s svetovnih prvenstev, od tega dve zlati, so bili po vseh napovedih prvi favoriti aktualnega prvenstva. Da ni več vse tako samoumevno, ko stopijo na igrišče, se je pokazalo že na januarski prijateljski tekmi v Mariboru, ko je Slovenija iztržila remi s petimi zadetki v njihovi mreži, v Antwerpnu pa so jih v ligaškem delu prvenstva skorajda presenetili Hrvati, ki so si prav tako priigrali remi.

Čeprav na prestolu ni več Špancev, pa vendarle nič novega na vrhu, bi lahko rekli, kajti ob Španiji sta zlati medalji doslej osvojili le še finalistki - Rusija in Italija. Rusi so bili prvaki leta 1999, Italijani leta 2003. Tokrat pa njun prvi veliki finale, do katerega so Rusi prišli v napeti polfinalni tekmi proti Španiji, Italijani pa še težje, saj so v prvem delu izgubili s Slovenijo, nato trepetali do konca četrtfinalne tekme s Hrvaško, z enim golom razlike so premagali tudi polfinalnega nasprotnika - Portugalsko.

Sobotni veliki finale pred 15.000 gledalci v dvorani Sportpaleis je postregel z odločitvijo že v 1. polčasu. Italijani so povedli, Rusom je uspelo izenačenje, potem pa še dva gola novih prvakov, ki so v drugem polčasu uspešno nadzirali potek igre in prednost zadržali do zadnje sekunde tekme. Strateg Menichelli je torej svojo izbrano vrsto pripeljal preko vseh pasti, zalomilo se mu je le na uvodni tekmi proti Sloveniji, ki je edina z zmago nad novim prvakom. Ta ima sicer za naše tudi grenak priokus, saj je niso nadgradili na dobljenem dvoboju proti Azerbajdžanu, ko bi se lahko prvenstvo z drugačno razdelitvijo četrtfinalnih parov pomaknilo v drugačno smer. Razplet je tema za analize, dejstvo pa je, da so se Italijani v ključnih trenutkih prvenstva najbolje znašli in kot tihi favoriti ponovili uspeh izpred dobrih desetih let.

Je pa veliki finale zaznamovala še ena zanimivost, ki jo lahko imenujemo tudi pereča tema evropskega futsala. To pravzaprav ni bil finale evropskih nogometašev, ampak naturaliziranih Brazilcev, ki sestavljajo jedri obeh reprezentanc. V prvi postavi Italije so bili kar štirje, trije pa v prvi ruski peterici. Ne najbolj prijetno dejstvo torej, da morajo tudi takšne velesile, kot sta Rusija in Italija, okrepitve iskati v Južni Ameriki, od koder so prav vsi strelci na finalni tekmi. Ampak to je že vprašanje za drugačno zgodbo, tokratno je v športnem smislu spisala italijanska reprezentanca. Pomembno pa seveda tudi Slovenija, ki se je na svojem četrtem evropskem prvenstvu prvič prebila v izločilne boje, torej med evropsko osmerico. Glede na mladost naše izbrane vrste je letošnji nastop tudi dobra napoved novega prvenstva, ki ga bo čez dve leti gostila Srbija.