Največ denarja je prejela Smučarska zveza Slovenije (852.384 evrov), sledijo Olimpijski komite Slovenije (705.303), Fakulteta za šport v Ljubljani (488.500), Planinska zveza Slovenije (388.123), kajakaška zveza (333.070), nogometna zveza (249.264, od tega 162.000 evrov za nogometni center na Brdu), judozveza (243.415), atletska zveza (249.909), gimnastična zveza (183.484) in košarkarska zveza (162.408).

Prva polovica sredstev marca, druga maja
FŠO je prejel 1155 vlog, s katerimi so športne organizacije zaprosile za šestkrat več sredstev, kot jih je bilo na voljo. Uspešnih je bilo 506 organizacij. "Prvo polovico sredstev bomo nakazali že marca, drugi del pa maja. Ker je slovenska vlada zaradi gospodarskega stanja prejšnji teden zamrznila vse dejavnosti, še nekaj časa ne pričakujemo sredstev iz državnega proračuna. Zato bo FŠO v prvi polovici leta, ki je olimpijsko, edini javni financer slovenskega športa," je pojasnil Bogdan Gabrovec, predsednik sveta FŠO-ja.

"Pričakujemo, da bo država za šport namenila vsaj toliko denarja kot lani, saj so sredstva sicer zelo skromna. Tako je bilo iz državnega proračuna lani za kulturo namenjenih 210 milijonov evrov, za vrhunski šport pa 3,4 milijona," pa je navedel Drago Balent, direktor FŠO-ja.

Večino sredstev predstavljajo koncesijske dajatve
"FŠO dobi večino sredstev iz koncesijskih dajatev iz klasičnih iger na srečo Športne loterije in Loterije Slovenije, nekaj pa tudi od igralnih salonov ter dividend od delnic Športne loterije. Pričakujemo, da bomo letos dobili nekaj več kot devet milijonov evrov, približno 500.000 evrov več. Obe loteriji sta nam pri projekciji sredstev za letos navedli zelo konservativne ocene, zato smo razpisali za devet milijonov evrov," je pojasnil Gabrovec in dodal, da je FŠO v komisijah in nato na svetu o veliki večini sredstev, ki jih bo dodelil letos, odločal soglasno. Gabrovec je še dejal, da se pripravljajo nova pravila FŠO-ja, ki jih bo nato sprejemal državni zbor.