"Ob tem, da smo v tem času imeli res kar dosti 'ping ponga' z državo, bom rekel, da je bil ta pretežno pozitiven," je pred petkovo volilno skupščino OKS-ja, na kateri bodo odločali o njegovem nasledniku, v športnem žargonu zadnjih osem let v pogovoru za STA strnil Gabrovec. Kot je ocenil, je plod tega dialoga več uresničenih predlogov OKS-ja na ravni države.

Sorodna novica Kristjan Čeh, Urša Bogataj in mešana skakalna ekipa športniki leta 2022

Med temi je 69-letni športni funkcionar naštel povečanje deleža s pol odstotka na odstotek, ki ga posamezniki lahko od dohodnine namenijo za športne organizacije, in dodatne davčne olajšave za donacije v šport. A na tem področju svojega dela, da bi lahko prejeli donacije, vsi športni klubi in društva v državi še niso opravili.

"Približati bi se morali številki 5500 klubov s statusom v javnem interesu. Zadnja številka z začetka decembra je 2016 klubov s statusom, ki jim omogoča, da od davčnih zavezancev lahko prejmejo donacijo dohodnine," je dejal. Na OKS-ju so zato lani imenovali nekoga, ki je zadolžen za spodbujanje donacij iz dohodnine, učinek pa je bilo 800.000 evrov donacij za različne namene v športu. Zato bi tudi od panožnih zvez rad videl več aktivnosti na tem področju.

Veliko truda je bilo v zadnjih osmih letih po njegovih besedah vloženega v odpravo posledic kriznih ukrepov v okviru sprejetega zakona o uravnoteženju javnih financ iz leta 2012 in tudi v omilitev negativnih učinkov omejevalnih ukrepov med pandemijo covida-19.

Glavna naloga za naslednika: urediti raven državnega financiranja športa
Ob tem pa Gabrovec priznava, da mu je za vse zastavljene cilje, tudi za dodatne zahteve od države, zmanjkalo časa. Glavna naloga za njegovega naslednika tako ostaja predvsem zagotavljanje ustrezne ravni državnega financiranja športa, kot ga predvideva zdajšnji nacionalni program športa (NPŠ).

V NPŠ-ju je zapisana ciljna stopnja skupnega financiranja športa 100 evrov na prebivalca iz vseh virov. Ta cilj je bil dosežen le do dveh tretjin, je dejal Gabrovec, pri čemer ima država pomembno vlogo pri povečanju tega zneska.

Spomnil je na obljubo o podvojitvi sredstev za letni program športa na 52 milijonov evrov, ki so jo na predvolilni debati v Planici marca letos dali praktično vsi predstavniki političnih strank. "To se na žalost še ni zgodilo," je poudaril.

Na drugi strani je kot pozitiven preboj ocenil aprila sprejeti zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo, s katerim bo od leta 2023 do 2027 za ta namen zagotovljenih 150 milijonov evrov. "Država pa mora sprejeti še pravila za delitev teh sredstev," je poudaril.

Kaj para živce Gabrovcu?
Gabrovcu ob koncu mandata sicer še vedno para živce 10-odstotni krizni davek na srečke. Ta je od sprejetja leta 2013 pri Fundaciji za šport (FŠO) po njenih izračunih doslej povzročil izpad približno 13 milijonov evrov prihodkov, država pa tega davka kljub pozivom OKS-ja tudi po koncu krize ni umaknila. Pri tem Gabrovec odločno zanika, da je bila krovna zveza pri postavljanju svojih zahtev premalo agresivna ali ni dovolj zaostrila odnosa do države.

Šport bi moral imeti svojega ministra
Kot je ocenil, gre pri težavah napredka na področju državnega financiranja športa delno za izkaz nerazumevanja za potrebe športa ob dejstvu, da so dosežki športnikov izjemni, o tem med drugim priča tudi 18 olimpijskih kolajn med njegovim mandatom. Pri tem pa opozarja, da si država ne sme privoščiti, da bi se padec rezultatov dejansko tudi zgodil, preden se bi odzvala.

A odzvati se po njegovem mnenju mora. Stanje na področju državne podpore športu je primerjal z razvojem podpore kulturi v zadnjih letih. "Običajno se izogibam primerjavi kulture in športa, ampak kultura je dosegla kulturni evro, vsako leto ga zbere med 7,5 in 9,5 milijona, kultura je dvignila svoj proračun izpred osmih let s 117 na 221 milijonov evrov. Je pa res, da so kulturniki šli tudi večkrat na cesto," je dejal in dodal, da je vztrajal pri "športnem pristopu" reševanja tega vprašanja.

Meni še, da bi moral biti cilj športa v Sloveniji, da dobi svojega ministra v vladi. "Tako kot je v kar nekaj državah, bi moralo biti tudi pri nas, saj se z dosežki uvrščamo med pet najuspešnejših držav glede na število prebivalcev. Pa tudi, če je to minister brez listnice ... Šport bi moral imeti svoj resor."

Vrnitev športne vzgoje v visokošolske zavode
Od države si želi tudi več posluha pri udejanjanju ukrepov na področju šolstva, ki so pomembni za šport. To pomeni predvsem zakonsko urejanje statusa mladih športnikov s ciljem prilagoditve načina šolanja, ki bi omogočil izpolnjevanje šolskih obveznosti ob aktivni udeležbi v športu.

Gabrovec pričakuje tudi vrnitev programov športne vzgoje v visokošolske zavode. "Ko je država leta 2004 na nepravi način enostavno ukinila športno vzgojo v rednih programih visokošolskih zavodov, je to na neki način pustilo nepopravljive posledice. Od takrat je število športnikov študentov z rezultati padlo s 27.000 na 2000," je ponazoril učinke.

Pristavil je še, da je bil to velik udarec za strokovne kadre v športu, ki so izgubili pomemben vir za zaposlitev, zato je vrnitev športne vzgoje na fakultete označil kot pomemben korak pri izpolnjevanju ukrepov za zagotavljanje druge kariere športnikom. Njihove karierne možnosti po športu je že tako označil za eno izmed prednostnih nalog v svojem mandatu.

Sam pa kot pomembno poudarja še delo pri uravnoteženju obeh vej v športu – vrhunskega športa na eni in množičnega športnega udejstvovanja na drugi strani. Kot je dejal, je tovrsten pristop pripeljal do pomembnih učinkov za šport, tudi večje aktivacije lokalnega okolja pri podpori športu. "Zdaj imajo tudi lokalne skupnosti zapisano obvezo za financiranje športa, čeprav višina te ni predpisana."

Med dosežki njegovega mandata je tudi Fundacija Miroslava Cerarja za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij. Ta je od leta 2015 po podatkih OKS-ja zbrala več kot 600.000 evrov, od nje pa štipendijo prejema 700 športnikov in športnic.

Navijač bom, hodil bom tekmovanja
S koncem mandata se bo za Gabrovca končalo daljše obdobje dela v vlogi športnega funkcionarja. Kot je dejal, to obdobje predstavlja zadnjih 20 let, ki je sledilo podobno dolgemu obdobju v športno-strokovnih krogih slovenskega juda. Zdaj se mu obeta nova vloga v športu. "Navijač bom, hodil bom na tekmovanja, ne glede na šport. Morda bo imel rahlo prednost judo," je pristavil.