Gabrovec je bil gost Igorja E. Berganta v Odmevih. Vesel je, da so se začeli treningi, a pričakuje še večje rahljanje omejitev, ki bi omogočilo tudi tekmovanja.

Prav tako predlaga, da bi vlada s spremembo zakona o posebnih igrah na srečo približno 18 milijonov evrov, ki so že na voljo, prerazporedila za šport in ga tako rešila. Več pa si preberite v nadaljevanju.

Od včeraj velja vladni odlok o pogojih za izvajanje športne vadbe za registrirane športnike. Ampak športni sferi še zdaleč ni dovolj, kar bi šport ta čas potreboval. Kje in zakaj se zatika?
Najprej zahvala za odprtje športnih dejavnosti, vendar bi v športnem žargonu povedal, da so ukrepi, ki so bili napisani in predlagani kot možnost začetek treniranja, nezadostni. Zakaj to govorim? Predvsem zaradi tega, ker so športi zelo različni. Imamo 71 panožnih športnih zvez in 309 disciplin. To dati na neki skupen imenovalec z nekimi splošnimi navodili, ki so bila kot strokovno dana v eter, enostavno ne bo šlo na ta način, kot je zdaj napisano.

Skratka, vi želite še več možnosti za to, da bi športniki začeli trenirati. Kaj pa tekmovati?
Če se vrnemo na tekmovalni del vse do državnih prvenstev. Kontaktni športi, dokler ne bodo znana res zdravstvena navodila, ki pomenijo varnost športnikov, ni mogoče izvesti nobenega tekmovanja. Če vzamemo primer juda, ki ga zelo dobro poznam, je v eni kategoriji od 50 do 60 tekmovalcev. Kategorij je deset, zdaj pa si predstavljajte to številko in posledice tega.

Če pogledamo nekatere primere iz drugih držav, recimo v Nemčiji. Državno nogometno prvenstvo naj bi se nadaljevalo. Medtem propadajo številni vrhunski odbojkarski klubi. V Sloveniji je vsaj pogled na vrhunski šport v enem delu takšen, da večina klubov in organizacij tako in tako ne živi od televizijskega dearja. Se pravi, ta upad naj ne bi bil tako dramatičen. Ampak kakšna je realna podoba slovenskega športa ta čas? Kakšna je nevarnost, da bi deli športa povsem odmrli?
Imate prav. Na žalost je tako, da televizijske pravice niso izvor financiranja. Prej so to prodaje igralcev, če do njih pride. Nevarnost je velika. Če ne bodo v t. i. tretjem protikoronskem svežnju, kot smo predlagali, naša priporočila izvedena, potem se šport ne bo obdržal, ne bo ostal na isti ravni, kaj šele, da bi se razvijal in bil konkurenčen z drugimi državami.

Govorimo za vrhunski šport. Kakšno pa je stanje pri množičnem športu? Slovenski šport vendarle temelji na bogatosti društev, to je na tistem, kar se dogaja na osnovni ravni. V kakšni nevarnosti je društvena sfera?
Verjamem v to, da bodo lokalna okolja še bolj pragmatična v smislu športa in da bodo del te pomoči, ki so jo dobila v t. i. drugem protikoronskem svežnju, namenjena tudi delu v športu in da ne bo nižanja sredstev. Ne glede na to, da nekatere dejavnosti niso mogle biti izvajane. To je baza, to je širina, in če se tam zadeve zalomijo, se bo to poznalo še leta naprej.

Ampak, če povzamem. V tretjem svežnju pričakujete tudi rešitve za šport in tudi še več jasnih smernic za to, da se športno udejstvovanje vendarle lahko nadaljuje kolikor toliko normalno?
Zanesljivo. In pa seveda tu na neki način javni poziv. Že zdaj bi lahko s spremembo zakona o posebnih igrah na srečo del teh sredstev, ki so že na voljo od lanskega leta, to uredili. To je približno 18 milijonov evrov denarja. Če se samo ta denar prerazporedi društvom in klubom na državni in lokalni ravni, potem smo nad vodo.