"Popolnoma sem šokiran, še toliko bolj, ker se to ni zgodilo v hribih. To se je zgodilo tako rekoč v domačem okolju. Nisem sposoben povedati kaj drugega. Skozi glavo mi gre samo to, da sva bila skupaj na petih himalajskih odpravah in tudi drugače lepo sodelovala v življenju, in sam pravzaprav še zbiram misli," je za STA razmišljal Viki Grošelj, dober poznavalec alpinizma, tudi sam vrhunski alpinist in vodja odprav v najvišja gorstva.

Sorodna novica Tragična nesreča vzela slovitega alpinista Dava Karničarja

Slovenija pomeni znak za kakovost
Karničar, ki je leta 2000 kot prvi Zemljan smučal z vrha Everesta, je bil cenjen doma in v tujini, Grošelj meni celo: "Da je bil v tujini bolj cenjen kot doma. Slovenija je vendarle en majhen prostor, kjer vsak pozna vsakogar. In tudi zaradi tega, ker smo si tako blizu, jemljemo Davorjeve podvige kot nekaj samo po sebi umevnega, kar je vrhunskim slovenskim plezalcem popolnoma domače. Ko pa vidiš, kako v tujini s takšnim pozitivnim strahospoštovanjem sprejemajo besedo Slovenija. Če prihajaš iz Slovenije, je namreč to znak za vrhunsko kakovost in za izjemne dosežke. In Davo je bil brez dvoma eden nosilcev te dobre besede, tega spoštovanja vrednega odnosa preostalega sveta do Slovenije."

Bil je nesporni mojster
Davo Karničar je svojo nišo našel v kombinaciji alpinizma in ekstremnega smučanja. Opravil več kot 1500 alpinističnih in smučarsko-alpinističnih tur "Lahko mirno rečem, da se je ekstremno smučanje rodilo iz turnega smučanja. Ko se je strmina nagibala že zunaj meja sprejemljive varnosti. Tam se je odpiral svet ekstremnega smučanja, kjer je bil Davo nesporni mojster. Nekako je bilo to prav v njegovi osebnosti. 'Ujele' so se tri pomembne stvari. Prva je, da je bil izjemen alpinist, da je obvladal gore, plezanje do vrhunskosti. Druga je bila ta, da je bil tudi vrhunski alpski smučar, ves čas na meji med A- in B-slovensko smučarsko reprezentanco, ter da je bil kar nekaj let serviser v svetovnem pokalu v alpskem smučanju," je Karničarja opisal Grošelj.

Sodelovala na petih odpravah
"Pri njem se je smučarsko in alpinistično znanje nakopičilo v eni osebi. In to je Davo poosebljal in znal iz vsega potegniti tisto najboljše, najpomembnejše. Mislim, da take osebnosti ni nikjer na svetu, kolikor sledim tem stvarem; torej da bi imel tako široka in poglobljena znanja v vseh treh ključnih prvinah za to, da si uspešen ekstremni smučar. Prvič sva bila skupaj na odpravi leta 1993, ko smo prvič poskušali presmučati K2, oziroma ga je Davo skušal presmučati, pa mu je vihar odnesel smuči. Potem sva bila skupaj ob njegovem mejniku, ko smo Slovenci zaokrožili vzpone na vseh 14 osemtisočakov na tak eleganten način, ko sta Davo in njegov brat Drejc smučala z osemtisočaka Anapurna. To je bilo leta 1995," se spominja Grošelj.

"Leta 1996 sem vodil odpravo, ko smo prvič poskušali presmučati Everest s severne strani, pa se je žal zaradi Davovih ozeblin zadeva končala na 8200 metrih. Četrtič sva bila skupaj na Daulagiriju, osemtisočaku v nepalski Himalaji. In potem petič, leta 2001 po njegovem uspehu na Everestu, ko smo skušali presmučati šesto najvišjo goro sveta Čo Oju," je odprave zaokrožil Grošelj.

Šerkezi: Karničarjev opus je izjemen
Opus alpinističnih spustov Dava Karničarja je izjemen, pa je prepričan Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za področje komisije za alpinizem.
"Slovenska in tuja javnost ga pozna predvsem po prvem smučanju z najvišje gore sveta. Naslednje leto bi bilo ravno dvajset let od tega svetovnega zgodovinskega mejnika, ki ga lahko enačimo s prvim vzponom Tenzinga in Hillaryja leta 1953 in s prvim slovenskim oziroma jugoslovanskim vzponom na Everest leta 1979," je poudaril Šerkezi.

"Davo je kot prvi Slovenec leta 1995 skupaj z bratom Drejcem smučal z osemtisočaka Anapurna I. Vsekakor ne smemo mimo projekta Ski Seven Sumits (Spust s sedmih vrhov), ki ga je Davo končal leta 2006 in s tem postal prvi Zemljan, ki mu je resnično uspelo smučati z vseh najvišjih vrhov celin. Projekt je opravil skupaj s Francem Oderlapom, od nesreče katerega na Manasluju bo 3. oktobra letos minilo deset let," je Karničarjeve življenjske dosežke strnil Šerkezi. Oderlap se je smrtno ponesrečil leta 2009, ko je s Karničarjem preizkušal opremo za smučarsko odpravo na K2.

Najbolj znana smučanja: Sinji slap, Eiger in Matterhorn
"Alpinistična javnost Karničarja ceni predvsem zaradi smučanja po smeri Fritsch-Lindenbach v severni steni Grintovca oziroma Dolške škrbine, ki je ocenjena z najvišjo oziroma sedmo smučarsko težavnostno oceno in velja za najtežjo presmučano smer v Sloveniji. Smučal je z vrhov Triglava, Jalovca, Dolgega hrbta, Špika, Grintovca, Kočne in številnih drugih, izstopajo pa predvsem smučanja po stenah, ozebnikih in slapovih. Najbolj znano smučanje je prek Sinjega slapa pod Češko kočo. V evropskih gorstvih pa izstopata spusta čez severovzhodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna," je še nekaj najbolj izstopajočih Karničarjevih podvigov omenil Šerkezi.

Za Karničarja usodna sečnja lesa, pogreb v četrtek ob 16.00 na Jezerskem
V zadnjih letih ga je zaposloval osemtisočak K2, s katerega se je kot prvi človek na svetu želel spustiti s smučmi. Karničar je želel podvig izpeljati poleti 2017, a so ga ustavile poškodba hrbta in neprimerne razmere na gori. Karničar, ki bi 26. oktobra dopolnil 57 let, se je smrtno ponesrečil v ponedeljek med spravilom oziroma sečnjo lesa v okolici domačega Jezerskega. Kot je sporočil njegov brat Drejc, bo Davov pogreb v četrtek ob 16. uri pri farni cerkvi na Jezerskem.

Pomembnejši spusti Dava Karničarja (1962–2019):
Sinji slap - VII, 250 m (prvič 1984)
Dolgi hrbet - severozahodna stena: smer Ski: VI-, mesta S6, 1100 m (1987)
Dolška škrbina - severna stena: smer Fritsch-Lindenbach: VII, S5 do S7, 700 m (1989)
Mlinarsko sedlo - severna stena: VI-, prehodi S6, 450 m (1989)
Kočna - Kremžarjeva pot: V+, mesto S6, 700 m (1991)
Kočna - Pirharska smer: VI, S6+, 700 m (1992)
Eiger - severovzhodna stena: Lauperjeva smer z grebena Mittellegi: VI+ 1300 m (1994)
Matterhorn - vzhodna stena z Rame: VI, mesta do S6+ 1200 m (1994)
Mont Blanc du Tacul (4248 m) - severni ozebnik: VI-, 450 m (1994)
Anapurna I - severna stena: VI, prehod S7, 3700 m (1995)
Everest - čez Hillaryjevo stopnjo in v zahodno globel: zgoraj prehod S6, S5, 3500 m (2000)
Denali - kombinacija smeri West Buttress in Ice slope: do 50°, 4200 m (2004)
Tocllaraju - severozahodna stena / greben: prehodi 60°, 1000 m (2014)