Humar je zjutraj v petih urah prečil najbolj nevaren del stene in se od bivaka na 5.700 m povzpel na 6.200 m. Tu pa se je začela njegova kalvarija: zaradi strme stene in izčrpanosti je napredoval zelo počasi, prav tako ni našel pravega mesta za bivak.

Naposled je po več kot 10 urah plezanja padel v snežno luknjo, ki je varna za nočitev.