Ob razglasitvi v luzernskem prestižnem hotelu Palace je občinstvo slovenskemu veslaču namenilo stoječe ovacije, kar ga ni pustilo ravnodušnega. Poleg Čopa so bili za nagrado nominirani sestri Caroline in Georgina Evers-Swindel z Nove Zelandije, Američanka Caryn Davies (ZDA), Britanec Greg Searle, Italijan Rossano Galtarossa (Italija) in Novozelandec Rob Waddel.

Izbor je opravila komisija, v kateri so bili Dominik Keller kot predsednik komisije, izvršni direktor FISA Matt Smith, član sveta FISA Avstralec John Boultbee, Norvežan Thor Nielsen, legendarni trener in direktor razvojnega programa FISA, podpredsednica FISA Američanka Tricia Smith in Britanec Martin Cross, nekdanji olimpijski zmagovalec in TV-komentator.

Priznanje je Čopu podelil Dominik Keller, sin legendarnega predsednika FISA Thomasa Kellerja, po katerem se to najvišje veslaško priznanje tudi imenuje. Ob razglasitvi je poudaril Čopovo izjemno kariero in pozitivni odnos v veslaškem športu, saj je "nasprotnike spreminjal v prijatelje".

Iztok Čop, ki se v Luzern v takšni ali drugačni vlogi vrača vse od leta 1991 in je med dozdajšnjimi prejemniki priznanja prepoznal deset veslačev, proti katerim je tekmoval in jih tudi vsaj enkrat premagal, je v govoru poudaril prijateljstvo med veslači, ki ga je med kariero vedno širil. Izrazil je ponos, da gre priznanje, ki je zanj eno najprestižnejših med vsemi trofejami, obenem na Bled, ki je bil Thomasu Kellerju še posebej ljub in je bil z njim povezan.

Ob pogledu na dolgo kariero, prvič je na članskem SP-ju nastopil leta 1990, ko se je priznanje začelo podeljevati, se mu vendarle vse zdi kot svetlobni trenutek, saj je ves čas užival, prejel veliko pozitivnih stvari in imel privilegij tekmovati proti veslaškim legendam. Po njih se je zgledoval zunaj tekmovanj, na njih pa jih je vedno skušal premagati. Poudaril je, da je imel srečo, da se je lahko pridružil Veslaškemu klubu Bled, kjer je že bilo znanje za pripravo vrhunskih veslačev. Obenem je imel srečo, da je imel kljub majhnosti blejskega in slovenskega veslanja talentirane soveslače, s katerimi je lahko posegel v svetovni vrh.

Kot najslajše je v šali omenil zmage proti najboljšim prijateljem, saj ti to da veliko večje zadovoljstvo kot premagati nekoga, ki ga ne maraš. Zmagovati v veslanju mu ni bilo lahko, kot tudi ni bilo lahko zmagati v močni konkurenci za priznanje, vendar pa je imel vedno dobro podporo v pravih ljudeh in pri družini.

Iztok Čop je v svoji 25-letni karieri osvojil štiri olimpijske medalje (zlato, srebrno in dve bronasti) in 12 medalj na svetovnih prvenstvih, od tega je bil štirikrat svetovni prvak. Na tekmah svetovnega pokala je nastopil 43-krat, od tega je 34-krat osvojil medaljo.

Kariero je končal po osvojitvi bronaste medalje na OI v Londonu leta 2012. Danes je še vedno dejaven v slovenskem športu kot podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, član izvršnega odbora Veslaške zveze Slovenije in upravnega odbora Veslaškega kluba Bled.

Slovenija je v Luzernu sicer nastopila le z enim čolnom, ki je končal na šestem mestu v finalu C oziroma na 18. mestu skupno med lahkimi dvojnimi dvojci.