Darko Jorgić je enostavno, želel ali ne, moral na zahtevno pot v Južno Ameriko, kjer prav veliko namiznoteniških turnirjev ni. Hrastničan je s svojimi nastopi v Parizu namreč izgubil mesto na svetovni lestvici in zdaj mu je prvi cilj, da se vrne med 16 najboljših, da bi bil ob koncu leta zanesljiv udeleženec zaključnega turnirja sezone, ki bo znova na Kitajskem. Prav v Aziji ga v nadaljevanju leta čaka še nekaj izzivov. In z njegovo trenerko iz otroških let ter selektorico Andrejo Ojsteršek Urh sta bila v tem olimpijskem letu v Aziji zagotovo večkrat kot naša ministrica za zunanje zadeve.

Če je lep del igralcev, ki so razporejeni med 15. in 30. mestom na svetu, kjer je konkurenca zelo zgoščena, svoje priložnosti za skok na svetovni lestvici iskal pred olimpijskimi igrami pa jo mora Darko Jorgić zdaj. Po turnirju v Ljubljani je bilo na sporedu kar nekaj turnirjev, ki jih je trikratni zaporedni zmagovalec turnirja Evropa Top16 izpustil. Enostavno se je odločil za reprezentančni urnik priprav za Pariz in tako on kot trenerka pravita, da je bilo to bolj pomembno kot takratne točke.

Zdaj je situacija drugačna in se ji je treba prilagajati. Ko je bil šesti na svetovni letvici, je bil obenem najboljši igralec Stare celine. Žal ni trajalo dolgo in danes se nam zdi, da ga je kar nekaj igralcev prehitelo. Predvsem tu moramo izpostaviti francoska najstniška brata Alexisa in Felixa Lebruna ter kar nekaj švedskih igralcev na čelu z olimpijskim podprvakom Trulsom Möregårdhom, ki ima za pasom tudi naslov svetovnega podprvaka.

Švedi in Francozi so skupaj s Kitajci v Parizu tudi stopili na zmagovalni oder v ekipnem delu olimpijskega turnirja. Jorgić pa ob vsem na Stari celini opozarja še na zelo močne Nemce, ki so sicer ostali brez Tima Bolla, ki je pri 42. letih končal reprezentančno pot.

Da Darko Jorgić precej raje kot v Aziji igra v evropskih dvoranah, vedo prav vsi. Zato se že zdaj veseli evropskega prvenstva, ki bo oktobra v Linzu v Avstriji. Nazadnje je v Münchnu klonil šele v finalu, ko ga je premagal Nemec Dang Qiu. Kot kaže, pa bo tokrat nekoliko spustil svoja pričakovanja, saj si je kot prvi cilj postavil nastop med osmerico najboljših na Stari celini.

Pravi, da je v četrtfinalu vedno vse možno. Morda pa bo v naslednjih dveh mesecih Hrastničan spremenil svoje mnenje in da bo našel čas za kakšno uro treninga več in za kakšno novost, ki bi spet odmevala v evropskem delu namiznoteniškega sveta. Kot pred leti, ko je prihajal v ospredje in so ga kmalu za tem posnemali tudi zdajšnji dobitniki olimpijskih odličij s Stare celine.