Celotna slovenska športna srenja (športna društva in zveze, javni in zasebni zavodi, gospodarske družbe in samostojni podjetniki) je v preteklem letu prejela slabe pol milijarde evrov, natančneje 489.541.533 evrov. Šport je tako ustvaril 1,5 odstotka slovenskega BDP-ja, kar je odstotek manj kot v primerljivih evropskih državah.

Izstopajo 4 panoge
Po podatkih AJPES-a in analizi Draga Balenta, direktorja Fundacije za šport, je razvidno, da so prihodki 6.115 športnih društev in zvez, jedra tekmovalnega in rekreativnega športa, leta 2006 znašali 232 milijonov evrov. Leta 2007 je vsota narasla na 270 milijonov, leta 2008 pa na 300 milijonov evrov. Od tega je približno 15 odstotkov pripadlo nogometu, 10 % zimskih športom, 9 % rokometu in 8 % košarki - štiri največje slovenske športne panoge so tako pobrale 42-odstotni delež vseh sredstev, večina pa je šla v roke preostalim športom, med katerimi se skrivata tudi planinstvo in taborništvo.

Največ javnega denarja SZS-ju
Pri financiranju društev in zvez je delež javnih sredstev (državnih in občinskih) v povprečju 15,5 odstoten, pri nekaterih manjših in tudi najbolj uspešnih zvezah pa ta znaša tudi do 70 odstotkov: Judo, veslanje, strelstvo in gimnastika. Pri plavanju in atletiki se delež države in lokalnih skupnostih suče okoli polovice. Nominalno je največji prejemnik Smučarska zveza Slovenije (3 mio. evrov), kar predstavlja 30 odstotkov njenega celotnega proračuna za leto 2008. Javna sredstva so v prikazih društev in zvez v letu 2008 naraščala z indeksom 141,3!

Problem samostojnih športnikov
Za manjše zveze je ključna uspešnost na velikih tekmovanjih (beri: medalje) in število športnikov, ki tekmujejo na mednarodni ravni. Letos se je pojavil problem Tine Maze: zaradi njene medalje in uspehov "delnice" SZS-ja na razpisih kotirajo veliko višje, medtem ko Korošica teh sredstev neposredno ne bo deležna, saj se je odločila za samostojno pot.

Posebnosti in nenavadnosti
Zaposlenih v športni dejavnosti je bilo 2.563 (od tega 1.440 v društvih/zvezah). Izredno je porasel pomen javnih zavodov, ki so v večini občin postali lastniki in upravljavci športnih objektov. V letu dni so sredstva 35 javnih zavodov narasla s 87 milijonov na 137 milijonov, za tretjino se je povečalo tudi število zaposlenih (skupno 463).

Katastrofalno kaže športnim gospodarskim družbam - skupno 315 družb je lani prijavilo dobiček 263.825 evrov, medtem ko je skupna izguba znašala 4.586.434 evrov, s čimer se je izguba skorajda podvojila v primerjavi z letom 2007 (2,7 mio.). Povečala se je tudi zadolženost, primer nogometnih prvoligašev: sredstva so znašala 21,5 milijona, prihodki pa le 16,5 milijona.

Prioritete že postavljene
Prednostno se je financiralo enake športe kot leto prej (malo je padel delež hokeja na ledu, narasla pa sta tenis in odbojka), tako da lahko trdimo, da so prihodki že skoncentrirani na zgolj nekatere športe!

Prihodki od dejavnosti po športnih panogah

Rangiranje športnih društev/ zvez po ocenah letnih prihodkov v letu 2008

Toni Gruden
vir: AJPES in analiza Draga Balenta