Na volilni skupščini v Ljubljani je dobil 90 glasov, 14 jih je bilo proti, dva pa vzdržana. Kocjančič, ki je na čelu slovenskega olimpijskega gibanja od ustanovitve OKS-a leta 1991, ni imel protikandidata.

15 let je dolga doba, a energije še ni zmanjkalo
"Zaključili smo tretje štiriletno obdobje po združitvi Športne zveze Slovenije in OKS v enotno krovno športno organizacijo. Petnajst let je dolga doba in mnogi, ki menijo, da je predolga, imajo prav. Po dolgem razmisleku in prigovarjanju športnih prijateljev sem se odločil, da imam dovolj energije, da nadaljujem z delom in vam zagotavljam, da bomo krepili ustvarjalno energijo slovenskega športa," je v uvodu predstavitve povedal Kocijančič.

Država mora dati več denarja
"Želimo ohraniti pozitivne stvari in smelo prevetriti programe in delovanje, da bomo izboljšali slabosti. V naslednjem mandatu moramo imeti sodobnejšo obliko poslovanja in storitveno naravnanost. OKS mora postati organizacija, ki bo služila društvom kot temelju našega dela. Državo bomo skušali prepričati, da bi bistveno več denarja namenila za šport, saj sedaj daje le 15 odstotkov vseh sredstev. Zakonodaja bi morala biti bistveno skromnejša pri regulaciji športa. Veliko težav imamo na področju objektov, kjer se je sicer v zadnjem času veliko postorilo, obstajajo pa nerešena vprašanja v Ljubljani in Planici," je še dejal Kocijančič, ki ne le da ni imel tekmeca, na skupščini po njegovi predstavitvi ni nihče spregovoril.

Novi podpredsedniki in člani IO
Za podpredsednike so bili izvoljeni Bogdan Gabrovec (vrhunski šport), Jakob Bednarik (šport za vse) in Leo Kremžar (šport na lokalni ravni). Člani izvršnega odbora so postali Ernest Aljančič, Tjaša Andree Prosenc, Miroslav Cerar, Iztok Čop, Edvard Kolar, Miran Kos, Rajko Križman, Sonja Poljšak, Dušan Prezelj, Vojka Ravbar, Dušan Šešok, Boško Šrot, Dagmar Šuster Rudi Zavrl in Branko Žnidarič.

R. K.