Elektrotehnik komunikacij po poklicu se najboljše znajde kot veslač, natančneje kanuist. Kratek, nekaj več kot tri metre dolg čoln, v katerem ves čas kleči, je njegovo orodje, po divji, razburkani progi, pa ga poganja s kratkim veslom z eno lopato, torej izmenično na levi in desni strani čolna. Da je tokrat tako hiter, sploh ni vedel. Vedel pa je, da "leti", kot je povedal neposredno po osvojitvi naslova. Letelo je celo tako dobro, da si je lahko privoščil dotik in bil še vedno poldrugo sekundo hitrejši od konkurentov. Na zmagovalnem odru sta mu družbo delala Slovaka Alexander Slafkovsky in Michal Martikan.

"Res, kar ne morem dojeti. Ko sem napravil dotik, se nisem zmedel. Rekel sem si, pojdi svojo vožnjo naprej, ostal sem v ritmu in na koncu še pospeševal," je dejal Ljubljančan. Prednost je bila dovolj za tisto, kar je po letih 2014 in 2015 čakal že nekaj časa. Pred tremi leti je bil v ameriškem Deep Creeku drugi. Svetovni podprvak je postal tudi leto kasneje v Londonu. Na olimpijskih igrah 2016 v Riu de Janeiru se mu ni izšlo, bil je šesti, na igrah 2012 v Londonu osmi.

Le napad na zlato kolajno
Tokrat ni bilo dvoma. "Že pred prvenstvom sem rekel, da drugo mesto tokrat ni opcija, da ostane le še napad na zlato kolajno. Čeprav sem bil ves dan živčen, to sem preganjal s poslušanjem glasbe in razmišljanjem o vsem drugem, sem v polfinalu udaril vrata in se na progo podal kot šesti. Dolgo sem se pripravljal na ta SP, se osredotočal na to vožnjo in res sem bil vesel, da sem postavil tak čas. Dobro je biti svetovni prvak, res lepo. To mi bo še dolgo ostalo v spominu, do konca življenja," je povedal član kajakaškega kluba Tacen iz Ljubljane, ki je poskrbel za prvo slovensko zlato kanuistično kolajno na SP-jih.

"Ta kolajna je tudi Jožetova"
Že vrsto let Beni, kot ga kličejo prijatelji in člani ekipe, dela z istim trenerjem, Jožetom Vidmarjem. Tudi on je po kolajni v Pauju romal v zbiralnik vode umetnega kanala reke Gave de Pau. Savška so kolegi iz reprezentance vrgli v vodo, Vidmar se je, ko je videl, "koliko je ura", v vodo odpravil kar sam. "Ta kolajna je tudi Jožetova, od vse ekipe, ki dela z mano, od vseh, ki stojijo za mano, pa od moje družine, od pokroviteljev, ki me že vrsto let podpirajo. Dolgo smo vsi skupaj delali za to," je povedal Savšek, ki tudi tokrat ni našel besed, kako bi vse skupaj ubesedil. Je pač bolj človek dejanj kot nastopanja pred mikrofoni.

Mesec proč od veslanja
Velikokrat ga je na tekmah spremljal tudi oče Matjaž, ki je mednarodni sodnik, tokrat ga ob progi ni bilo. "Morda je bilo pa prav to treba, ha, ha, ha ... Prej je bil vedno kot sodnik zraven in so bile kdaj kakšne sporne sodniške odločitve ... Ne, vsi sodniki sodijo korektno, tudi on, tako da ne vem, zakaj sem bil tokrat hitrejši," je v šali dejal Savšek. Zdaj ga čaka zaslužen počitek, čeprav bo že v ponedeljek zjutraj "taksi ati", ko bo razvažal svoja otroka po Ljubljani na njune obveznosti. "Uh, sezona je bila dolga, a zdaj je končana. Nekaj počitka se bo prav prileglo, prav gotovo si bom vzel kakšen mesec stran od veslanja. Potem pa spet naprej, treningi in nova velika tekmovanja. Češko pivo po uspešni tekmi mi je všeč, sploh Kozel, ampak ne vem, če ga imajo tukaj," je še dejal Savšek.

Prihodnje leto bo evropsko prvenstvo spomladi gostila Praga, svetovno bo septembra v Riu de Janeiru.