Planinska zveza Slovenije je na svojem sedežu v Ljubljani pripravila novinarsko konferenco, na kateri je predstavila uspešno slovensko odpravo, ki je nastopila na septembrskem svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Moskvi. Najvišje sta s srebrnima kolajnama posegla 19-letni Jeseničan Luka Potočar in 21-letna Mia Krampl. Prvi je postal svetovni podprvak v težavnostnem plezanju, medtem ko je druga dobila srebrno medaljo v plezalni kombinaciji.
"Vsak dan bolj cenim ta dosežek. Čestitke prejemam od vsepovsod, podpora je res neverjetna. Upam na čim več podobnih podvigov v prihodnosti in si želim, da bi videl še več Slovencev z medaljo okoli vratu – in o tem ne dvomim," svoj zgodovinski uspeh (po)doživlja Luka Potočar, član PD Radovljica.
"V Tokiu se mi ni ravno izšlo, in veseli me, da treningi, ki sem jih vlagala v kombinacijo, niso bili zaman," je poudarila Mia Krampl.
Člane odprave sta pozdravila in ekipi čestitala predsednik zveze Jože Rovan in generalni sekretar Damjan Omerzu. Potočar in Krampl sta s seboj prinesla tudi kolajni iz prosojne plastike. Na zvezi so jima pripravili presenečenje in ju obdarili s torto.
Nadaljevanje 20-letne tradicije
Letos je reprezentanca pod vodstvom selektorja Gorazda Hrena in trenerjev Luke Fonda in Domna Švaba osvojila dve srebrni medalji. Slovenska bera kolajn na SP-jih se je začela pred 20 leti, ko je za zlato medaljo v težavnosti poskrbela Martina Čufer, v dveh desetletjih od uspeha Čufarjeva pa so slovenski plezalci zbrali že 20 kolajn.
Za zgodovinski dosežek je v svojem prvem finalu na SP-ju poskrbel Luka Potočar. Član športnoplezalnega odseka športnega društva Radovljica je postal svetovni podprvak v težavnostnem plezanju in prvi Slovenec s kolajno na največjem prvenstvu v težavnostnem plezanju, saj so jih v tej disciplini prej osvajala le plezalke.
Njegov uspeh je dopolnila Golničanka Mia Krampl, članica alpinističnega odseka kranjskega planinskega društva, je pred dvema letoma v Hačiodžiju dobila srebrno medaljo v težavnosti, tokrat pa je kot edina Slovenka v Moskvi tekmovala v vseh posamičnih disciplinah in v končnem izračunu prvenstvo končala kot svetovna podprvakinja v kombinaciji.
Bogata bera odličij z zadnjih prvenstev
Mina Markovič je bila v letih 2009, 2011 in 2014 tretja v kombinaciji, leta 2014 tudi svetovna podprvakinja v težavnosti in leta 2016 v Parizu tretja v tej disciplini. Maja Vidmar je v letih 2007 in 2009 dobila bronasto medaljo v težavnosti, v moški konkurenci pa je Sloveniji prve stopničke priplezal Jernej Kruder z drugim mestom v balvanskem plezanju leta 2014 v Münchnu.
Janja Garnbret je postala leta 2016 v Parizu svetovna prvakinja v težavnosti, leta 2018 je v Innsbrucku osvojila srebrno medaljo v isti disciplini ter postala svetovna prvakinja v balvanih in olimpijski kombinaciji, v Innsbrucku si je balvanski bron priplezal tudi Gregor Vezonik. Leta 2019 je Garnbret v Hačiodžiju pisala zgodovino z zlatimi medaljami tako v balvanskem in težavnostnem plezanju kot v kombinaciji.
Pri medaljah Mine Markovič in Mie Krampl v kombinaciji ni šlo za samostojno tekmovalno disciplino. Uvrstitve tekmovalcev so določili na podlagi končnega seštevka posameznih uvrstitev v vsaki od treh disciplin na SP.
Za Pariz nova kombinacija: balvani + težavnost
Šestkratna svetovna prvakinja Garnbretova je tako edina tekmovalka v svetovnem merilu, ki je dobila zlate kolajne v vseh treh izvedbah tekmovanja v kombinaciji športnega plezanja kot mnogoboju hitrosti, balvanov in težavnosti na SP-ju v letih 2018 in 2019 v Innsbrucku in Hačiodžiju ter na olimpijskih igrah avgusta v Tokiu.
Na olimpijskih igrah v Parizu 2024 kombinacije ne bo več na sporedu. Medalje bodo delili v hitrosti kot posamični disciplini, balvani in težavnost pa bosta del nove združene discipline. Tekmovalni format novega tekmovanja morajo preizkusiti še v praksi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje