V četrtek in petek bodo na jezeru kvalifikacije, v soboto in nedeljo polfinalni oziroma finalni boji. Prenos dogajanja bo na TV SLO 2 v soboto od 13.00 do 14.45 in v nedeljo od 10.35 do 14.10. V studijski analizi bo pomagal tudi Iztok Čop, ki je postavil številne mejnike slovenskega športa. Z Denisom Žvegljem sta Sloveniji leta 1992 priborila prvo medaljo po osamosvojitvi, v Sydneyju 2000 pa je (23. septembra, na isti dan kot tudi strelec Rajmond Debevec) v paru z Luko Špikom poskrbel za zlat dan slovenskega športa.

S slavnostnim odprtjem se v sredo popoldne na Bledu začenja evropsko prvenstvo v veslanju. Kakšna bo vaša vloga?
Pri italijanskem proizvajalcu čolnov Filippi sem športni direktor in tako prisoten na skoraj vseh pomembnih tekmah, saj sem del tehnične podpore za čolne. Kot član blejskega kluba bom tudi vpet v organizacijo, sodeloval pa bom tudi v studijskem delu prenosov na TV Slovenija. Prvenstva se veselim tudi zato, ker bom spet srečal številne stare znance.

Sorodna novica Na evropskem prvenstvu na Bledu štirje slovenski čolni

Kako uspešni bi bili lahko Slovenci s štirimi posadkami? Lahki skifist Rajko Hrvat, lani bronast na SP-ju v Rašicah, je z zmago na tekmi svetovnega pokala v Zagrebu dokazal, da je še vedno lahko v igri za najvišja mesta ...
Rajko je vsekakor prvi mož reprezentance, to kažejo testi in rezultati, tudi motiviran je za domače prvenstvo. Upam, da breme domačega EP-ja ne bo prehudo. Nina Kostanjšek je tudi naredila korak naprej, težko pa rečem, kaj bo to prineslo na EP-ju. Dvojec brez krmarja Nik Krebs/Jaka Čas ima manko treninga, bilo je nekaj zdravstvenih težav in šolskih obveznosti. Upam, da so lahko od zadnje tekme svetovnega pokala do zdaj nadomestili. Še večja uganka je Filip Matej Pfeifer, ki ni imel pravega preizkusa. Škoda, da morajo reprezentanti zdaj, ko se pripravlja vse potrebno za organizacijo prvenstva, trenirati na Bohinjskem jezeru. Sezona je sicer šele na začetku. Res je, domače evropsko prvenstvo je pomemben cilj, a po drugi strani je še daleč do svetovnega prvenstva, pa tudi do tekme svetovnega pokala v Luzernu (7.–9. julij). Ob teh, ki nastopajo na Bledu, bi omenil še Isaka Žveglja, skifista, ki je naredil velik korak naprej.

A vendarle, slovensko veslanje je daleč od nekdanjih bleščečih let. Po slovesu vas in Luke Špika je šlo strmo navzdol ...
To ni le posledica najinega odhoda, ampak spleta okoliščin. Pred 20 leti smo imeli res kakovostno bazo, z nobenega prvenstva mlajših kategorij nismo prišli brez medalje. Še več, osvojili smo tudi po tri medalje. Po letu 2004 se je zgodil velik osip, imeli smo ogromno veslačev, ki bi, vsaj nekateri, še danes veslali, saj so bili takrat stari le okrog 20 let, pa so izbrali drugo pot in smo jih izgubili. Bilo je vsaj še deset zelo obetavnih veslačev, ki žal niso dobili prostora v reprezentanci, saj je bila konkurenca tako močna, da si moral biti na ravni za A-finale velikega tekmovanja.

Kakšni so danes mladi veslači v primerjavi s časi, ko ste vi začenjali kariero?
Motiv je bil pri meni drugačen. Odhod na trening mi je pomenil svobodo, saj bi moral sicer doma početi kaj drugega. Odraščal sem na vasi in bil eden redkih, ki je lahko treniral, saj je bila prioriteta delo doma. So pa fantje pridni še bolj kot mi, skoraj nobenih težav ne povzročajo, mogoče je to celo narobe, saj nimajo te žlehtnobe in predrznosti, ki jo kdaj potrebuješ na tekmi za vrhunski rezultat. Kot da se preveč držijo pravil, na tekmi pa vendarle ne moreš vsega predvideti in je treba na glavo. Miloš (Janša) je rekel, da ko je treniral našo generacijo, se je vsako jutro bal priti na recepcijo hotela, češ – le kaj smo spet ušpičili. Zdaj ga ni več strah in se sprašuje, ali je sploh bolje tako. Energije je bilo pri nas res veliko, s tem pa tudi neumnosti. Ampak, predrznost pa v športu pride prav.

Že dolgo sodelujete s proizvajalcem čolnov Filippi. Kako se je začelo to sodelovanje?
Njihov zastopnik sem zadnjih 25 let. Sodelovali smo že med mojo kariero, potem pa smo se dogovorili tudi za naprej in sem najprej poskušal pridobiti čim več posameznikov in posadk, da testirajo in uporabljajo te čolne. V zadnjih desetih letih nam je uspel velik preboj, dve tretjini veslačev že uporablja naše čolne. Zdaj poskušam predvsem skrbeti za vrhunske posadke, hkrati svetujem, kateri model čolna izbrati in kako določiti prave nastavitve.

Podobno torej kot pri alpskem smučanju, kjer je veliko odvisno od smuči ...
Res je, nastavitve so zelo pomembne. Če je vilica za veslo obrnjena milimeter narobe, gre veslo povsem narobe. Pa kako se nastavi položaj v čolnu in podobno. To so malenkosti, ki na koncu odločajo. Izkoriščam tisto, kar sem se naučil med kariero. Pogosto sem se moral pozanimati, kaj je optimalno. Tudi tekmovalcem poskušam zdaj razložiti, kako kaj spremeniti glede na slog veslanja in postavo veslača.

Če bi danes veslali z isto tehniko v istem čolnu, kot ste leta 1995, ko ste postali svetovni prvak v enojcu, koliko bi bili počasnejši zaradi slabših materialov?
To je težko reči, ker se razmere na jezeru ves čas spreminjajo. A tudi takrat so bili najboljši časi dobri. Če zdaj primerjam rezultate dvojnega dvojca s tistimi časi, bi bila s Špikom še danes med najboljšimi. Gre pa vse v to smer, da je vse več karbona, prenos sile je veliko bolj neposreden kot nekoč, tudi izkoristek sile je lahko boljši, manj se izgubljajo sile pri zvijanju materiala. A po drugi strani so vse te ponovitve bolj utrujajoče za telo in se pojavljajo poškodbe, ki jih pred 20 leti ni bilo.

Veslanju se je zapisala tudi vaša hči Ruby. Kako kaže njeni karieri, katera večja tekmovanja jo čakajo letos?
Zdaj je njena glavna prioriteta študij na Nizozemskem. 30. junija konča izpitno obdobje, in mislim, da se bo osredinila na EP do 23 let, ki bo septembra. SP do 23 let bo namreč šele tri tedne po koncu njenih šolskih obveznosti in bo zmanjkalo časa za optimalno pripravo.

Kaj pa njena partnerica v dvojnem dvojcu Jana Dremelj, s katero je Ruby na evropskem prvenstvu v Münchnu 2021 osvojila srebrno medaljo?
Tudi Jana odhaja na študij v ZDA. Poskusili sta odveslati eno tekmo v Nemčiji, a brez treninga ... Ruby ima ob tem nekaj težav s hrbtom. Ne vem, niti trener ne more oceniti, kako in kaj.

Ali nastop na domačem prvenstvu ni bil dovolj velik izziv, da bi prekinila študij?
Bila je želja, seveda. Rezultati pozimi so bili dobri, a se je potem precej njenih obveznosti prekrilo s kvalifikacijami. Prišla je sicer domov in si poskušala izboriti mesto v enojcu, tu je seveda še Nina (Kostanjšek), a se je videlo, da Ruby še ni na tej ravni. Za kakšen drug čoln pa ni bilo variante, le dvakrat je prišla v Slovenijo za tri dni na te pregledne tekme, poleg tega se je Jana pripravljala na maturo in ni bilo smisla vztrajati z dvojcem.