Martin Hojak (levo; fotografija je z junijskih sredozemskih iger v Alžiriji) je zaostal za pričakovanji. Že od mladinskega svetovnega prvenstva leta 2015 v Abu Dabiju, kjer je osvojil bronasto medaljo, velja za enega večjih talentov v slovenskem judu. Tudi prvi koraki v članski konkurenci so bili izjemno obetavni, na največjih tekmah pa razkošnega talenta do zdaj ni unovčil. Teden dni pred prvenstvom je štiri dni zaradi viroze preležal. Foto: www.alesfevzer.com
Martin Hojak (levo; fotografija je z junijskih sredozemskih iger v Alžiriji) je zaostal za pričakovanji. Že od mladinskega svetovnega prvenstva leta 2015 v Abu Dabiju, kjer je osvojil bronasto medaljo, velja za enega večjih talentov v slovenskem judu. Tudi prvi koraki v članski konkurenci so bili izjemno obetavni, na največjih tekmah pa razkošnega talenta do zdaj ni unovčil. Teden dni pred prvenstvom je štiri dni zaradi viroze preležal. Foto: www.alesfevzer.com

24-letni tekmovalec Bežigrada, ki je bil v najboljši formi pred dobrimi petimi leti, tudi v uzbekistanski prestolnici ni našel stika s kakovostjo, ki jo je imel ob prehodu iz mladinske v člansko kategorijo.

Njegov tekmec, ki se je zanašal predvsem na izjemno fizično moč, mu je z obrambnim položajem preprečeval akcije in ostajal nevaren v protinapadih. Tako sta oba tekmovalca po malo nevarnih akcijah najprej prejela opomin, nato pa je Hojak prejel še drugega.

Poljak je v nadaljevanju v statični borbi z aktivno obrambo poskrbel, da sta oba 33 sekund pred koncem prejela po še en opomin, kar je bilo za Ljubljančana, ki je šel po drugi kazni v borbo premalo odločno, usodno.

"To je bila ena mojih slabših borb in žal mi je, da sem razočaral vse, ki mi pomagajo pri judu. A očitno kliše, da lahko vsak premaga vsakega, drži," je povedal Hojak. "Tako slabo borbo, kot sem jo prikazal danes, je težko komentirati. Pristop ni bil pravi, in to moram popraviti za naslednjič."

Nato je dvoboj vendarle podrobneje opisal: "Ne bi posplošil, da sva obrambna tekmovalca, je pa manjkala dinamičnost, ko moraš izbrati pravi trenutek in biti ofenziven ali pa defenziven. Tukaj je bil nasprotnik boljši in v končnici je uporabil taktiko, ki bi jo v taki situaciji vsak judoist. Morda sem tudi pričakoval, da zadnja kazen ne bo tako hitro dosojena."

Kajo Kajzer ustavila Arnaes Odelin Garcia

Izmed Slovencev je v kategoriji do 57 kg nastopila še Kaja Kajzer. Po seriji poškodb in podaljšku jo je v drugem krogu ustavila lanska vseameriška prvakinja in letošnja podprvakinja, Kubanka Arnaes Odelin Garcia.

22-letna Ljubljančanka je lani potrdila izjemen napredek, osvojila srebro na evropskem prvenstvu v Lizboni in se na olimpijskih igrah v Tokiu borila za bron, a se prav v tej borbi tudi huje poškodovala in zasedla končno peto mesto. Taškent je bil šele njena druga tekma po poškodbi, pred SP-jem pa je priznala, da forma ni povsem takšna, kot bi si želela.

Njena prva tekmica je bila Poljakinja Julia Kowalczyk, bronasta s SP-ja v Tokiu leta 2019, ki pa jo je Kaja Kajzer na velikih tekmah dvakrat že premagala. Tudi tokrat je bila boljša.

Poljakinja je na začetku prevzela pobudo, v drugi polovici pa je bila vse bolj nevarna Kaja Kajzer. Julia Kowalczyk preprosto ni našla prave obrambe in si je 10 sekund pred koncem dvoboja prislužila drugo kazen. V podaljšku se je podoben boj nadaljeval in Ljubljančanka je taktično izsilila diskvalifikacijo za tekmico. Še najbolj nevarno je bilo zanjo minuto in pol pred koncem dvoboja, ko je začela sproščati nogo, kar je bil prvi znak poškodbe. Da desno koleno ni v redu, je bilo nato vidno v drugi borbi.

Dvoboji Martina Hojaka in Kaje Kajzer na SP-ju v judu v Taškentu
Kaja Kajzer (desno; fotografija je z lanskih olimpijskih iger v Tokiu). Foto: Reuters
Kaja Kajzer (desno; fotografija je z lanskih olimpijskih iger v Tokiu). Foto: Reuters

Podaljšek dolg kar sedem minut in deset sekund

Kaja Kajzer je bila aktivnejša in je nadzorovala dvoboj, a je po polovici začela šepati po tatamiju. Tekmica je nato začela vse pogosteje uporabljati tehnike, da je pri obrambi obremenila poškodovano nogo slovenske reprezentantke. Kljub temu je z dobrim judom Kubanki izsilila dva opomina in bila le drobec oddaljena od četrtfinala in boja z evropsko prvakinjo Timno Nelson Levy iz Izraela.

Toda ob tem so se bolečine stopnjevale. Sledil je trd padec na glavo in še poškodba nosu, a vseeno je bila slovenska borka tik pred zmago, saj je tekmico vrgla hkrati z zadnjim gongom, toda tekmica se je rešila s padcem na zadnjo plat.

V podaljšku so morali zdravniki Kaji Kajzer dvakrat oskrbeti krvavitev iz nosu. Drugič kar s prevezo, zaradi česar je imela še težave z dihanjem. Vendar se ni predajala in štiri minute podaljška prestala aktivno, brez kazni.

Bolečine v kolenu pa so se stopnjevale. V boksarskem žargonu je bila tik pred tem, da trener vrže brisačo, a je vseeno vztrajala. Podaljšek se je vlekel kar sedem minut in deset sekund, tekmici, ki je telesno prav tako že začela popuščati, pa je uspel odločilni met.

Vprašanje je, ali bi Kajzerjeva ob drugačnem razpletu po tako dolgem podaljšku lahko stopila še enkrat na tatami in se enakovredno borila. V prihodnjih dneh se bodo zdaj kopičile skrbi. Ljubljančanko čakajo zdravniški pregledi, ki bodo pokazali, kako bo z nadaljevanjem sezone.

"Po tekmi sem videla, da imam hematom, bolela me je noga. Med borbo me je nekaj zapeklo in res upam, da nisem poškodovala ligamenta. Začetek je bil obetaven. Poljakinjo sem premagala taktično. Tudi proti Kubanki je kazalo dobro, dobila je dve kazni, nato pa sem si poškodovala koleno in borba je šla le še navzdol. Definitivno bi jo morala premagati, pričakovala sem tudi zmago z Izraelko, saj ji moj slog borbe ne ustreza. Z njo načeloma nimam težav in vedno grem samozavestno v boj. Škoda," je povedala Kajzer.

V nedeljo bo v kategoriji do 63 kg nastopila še Andreja Leški, lani srebrna na svetovnem prvenstvu v Budimpešti in največji adut Slovenije za medaljo v Taškentu.