Plezalci na balvanih so letos opravili štiri tekme svetovnega pokala, v skupnem seštevku pa vodi 27-letni Jernej Kruder. Pred naslednjo tekmo se bodo najboljši ustavili še v Ljubljani, kjer bo to soboto na Kongresnem trgu spektakel Triglav The Rock. Polfinale bo od 13.00 do 15.30, finale pa med 20.00 in 22.00. Prenos finala bo na MMC TV, posnetek tekmovanja si boste lahko ob 21.40 ogledali na TV SLO 2. Z Jernejem Krudrom smo se pogovarjali o izjemni letošnji sezoni, vedno večji priljubljenosti športnega plezanja in seveda o tekmovanju Triglav The Rock, ki zmagovalcu in zmagovalki ponuja po 5.000 evrov denarne nagrade.

Na Kitajskem ste bili v nedeljo na tekmi svetovnega pokala v balvanih spet na stopničkah. Ali tudi vas preseneča, da kar ohranjate to odlično pripravljenost?
Na vsakem nastopu sem še vedno presenečen, da napredujem v naslednji krog. Se pa res v glavi počutim zelo stabilnega, kar pomaga pri konstantnih rezultatih.

"Biti pripravljen je veliko, znati čakati je še več, toda izkoristiti pravi trenutek je vse," pravi pregovor. Se prepoznate v njem, potem ko ste kar deset let čakali na zmago v svetovnem pokalu in jo letos le dočakali?
Res je. Kdor čaka, dočaka! Vsem, predvsem pa sebi, sem dokazal, da je vse mogoče in da nekatere stvari pač potrebujejo čas. V tem primeru odlični rezultati v svetovnem pokalu.

Kako doživljate te uspehe, predvsem tisto zmago? Je bilo vseeno nekako pričakovano, saj ste navsezadnje tudi svetovni podprvak v balvanih, ali pa ste po toliko letih že začeli razmišljati, da vam ni usojeno zmagati v svetovnem pokalu?
Po naslovu svetovnega podprvaka je že misel na stopnice skoraj zbledela, dokler nisem lani na Kitajskem prvič prebil ledu in stopil na stopničke še v svetovnem pokalu. To mi je bila še nekako zadnja želja v tekmovalnem plezanju. Nisem pa še začel razmišljati, da bi tekmovanja opustil.

Je zmaga v Meiringenu prinesla dodatno mero samozavesti, morda tudi več sproščenosti?
Zmaga mi je dala veliko, še največ pa sproščenosti. Skoraj mi je bilo vseeno, kaj se zgodi na naslednji tekmi. Tako sem Moskvo odplezal brez vseh pričakovanj in si še enkrat dokazal, kam spadam.

Na letošnjo sezono ste se en mesec pripravljali tudi v Vrulji v Dalmaciji, glavni poligon pa ostaja Osp. Ste najraje v naravni steni? Kje lahko najbolje trenirate, kje se najbolje počutite?
Hrvaško vsako leto jemljem kot nekakšen psihičen počitek, čeprav tudi tam potiskam svoje meje višje. Tokrat sem hotel končati projekt, ki sem ga pripravil pred tremi leti, a mi vreme ni bilo naklonjeno. Ker tako nisem potešil želje po uspešnem vzponu, sem moral podobno težek projekt najti malo bližje. Tokrat je bil Osp najboljša rešitev. Tam sem se natreniral, pa še preplezal sem eno najtežjih smeri pri nas in odšel na Kitajsko z nasmeškom na obrazu.

Zdaj ste v vrhu skupnega seštevka svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Kakšne možnosti si pripisujete, da boste tudi na koncu sezone prvi?
Še vedno nočem napovedovati prihodnosti, saj vem, da je lahko že naslednjo tekmo vse drugače. Sotekmovalci so močni in dobro pripravljeni in zelo bom vesel, če ostanem nekje na vrhu.

Kako doživljate Kitajsko, ki vam res ni več tuja ... Vas še kaj šokira?
Težko že preštejem, kolikokrat sem bil na Kitajskem. Dežela mi že dolgo ni več tuja in tja se vedno rad vrnem. Še najbolj so bili šokantni dosežki, o katerih si skoraj nisem upal sanjati.

Za vsak šport je pomembno, da je tudi na Kitajskem, ki je milijardni trg. Kako priljubljeno je tam športno plezanje?
Težko rečem. Priznam, da so tekme veliko bolj obljudene na evropskih tleh. Je pa res, da Kitajska veliko vlaga v plezanje.

Bliža se Triglav the Rock Ljubljana, ki bo 19. maja na Kongresnem trgu. Ste ambasador dogodka in tudi favorit za zmago. Kakšni so spomini na lani, ko ste osvojili drugo mesto?
Najraje plezam na domačih tleh. Kar pa ima dobre in slabe lastnosti. Zmaga ali poraz imata veliko večji vpliv na počutje po tekmi. Lansko leto sem na srečo odplezal zelo dobro in upam, da ne okusim grenkobe slabega nastopa pred domačim občinstvom.

Tekma ne šteje za točke svetovnega pokala. Je vzdušje zato veliko bolj sproščeno?
Tekma je tekma. Na takšni ravni težko odplezaš bolj sproščeno kot pa na samem svetovnem pokalu. Je pa res, da uživam povsod in mislim, da tudi tokrat ne bo nič drugače.

Letos ste za promocijski video plezali po Plečnikovih arhitekturnih mojstrovinah. Kaj je bilo najtežje preplezati?
Vse skupaj je bila le igra. Na srečo ni bilo nič pretirano težkega, sem pa užival v nekoliko drugačni obliki plezanja.

Ste med plezanjem po Tromostovju tudi kdaj padli v Ljubljanico?
Na srečo ne. Tam sem plezal lani pozimi in si niti približno nisem želel pasti v mrzlo vodo.

Denarni sklad bo na tekmovanju The Rock Ljubljana višji, zmagovalec prejme 5.000 evrov. Lepa nagrada, primerljiva s podobnimi dogodki v Evropi, kajne?
Nagrado smo malo dvignili glede na lansko sezono in je trenutno ena najvišjih na prestižnih tekmovanjih. Je pa res, da zadnje čase tudi drugi mastersi in IFSC dvigujejo denarne nagrade.

Lahko že živite od športnega plezanja?
Za zdaj gre dobro, dokler so rezultati na tekmah vrhunski. Bi pa rad v prihodnosti zbudil kakšnega pokrovitelja, ki me bo podpiral tudi pri vzponih v skali.

Za vaše plezanje pravijo, da je elegantno, atraktivno, tudi strastno. Sami pravite, da plezate s srcem ... Kaj so glavne značilnosti vašega šova v steni oziroma skali?
Uživanje in sproščenost sta najpomembnejša dejavnika pri plezanju. Tisti neki fizični limit sem že skorajda dosegel, tako da zdaj samo še eksperimentiram z glavo. Za zdaj se "show climbing" kaže kot uspešen.

Imate izjemno moč v rokah. Ali to kdaj pride prav tudi v vsakdanjem življenju?
Ne najdem primera, da bi lahko rekel, da moč v mojih rokah ni nepogrešljiva. Če pa kdo ne more odpreti kozarca s kumaricami, me lahko pokliče, bom z veseljem pomagal (smeh).

Kakšno vzdušje imate najraje na tekmovanju? Glasno, z bučno glasbo, ali bolj mirno?
Sam imam najraje čim večjo in čim glasnejšo publiko. Ko gledalcev ni veliko, si moram pač sam pričarati malo sproščenega vzdušja.

Zanimivo, da nimate trenerja, niti kakšnega specifičnega načrta treningov. Kot da se vsega skupaj lotevate malce naivno. Vam kdo sploh pomaga, kdo svetuje, kdo pove, kadar morda delate kakšne napake?
Že leta ne več. Vmes sem imel par trenerjev in vsekakor sem se nekaj naučil od njih. Ampak najbolj pomembne reči sem se naučil sam. Morda sem pa zato potreboval toliko časa, da sem stopil na oder (smeh).

Prireditelji letošnjega SP-ja, ki bo od 6. do 16. septembra v Innsbrucku, so napovedali, da si bodo tekmovanje na malih zaslonih lahko ogledali v več kot 130 državah. Ali opažate, da odmevnost športnega plezanja s sprejetjem v program olimpijskih iger narašča?
V zadnjih nekaj letih je plezanje dobilo veliko prepoznavnost, ki pa iz dneva v dan raste. Sam zelo vesel, da plezanje dobiva prepoznavnost, in upam, da nas bodo lahko ljudje kmalu redno spremljali na malih zaslonih.

Mednarodne zveze za športno plezanje je z novim medijskim partnerjem lani sklenila zaračunavati ogled tekem na kanalu YouTube, a ste se temu uprli, kar je pomagalo. Prav vi ste bili med prvimi kritiki. Ste tudi sicer zelo glasni, ko je treba predlagati kakšne novosti? Imate morda še kakšne predloge, kako še popestriti tekme v plezanju?
Takrat sem stopil zraven, ker sem videl, da je situacija resna. Drugače se nerad izpostavljam in samo uživam v plezanju, saj so pravila dokaj logična in preprosta.