Napovedi poznavalcev so zelo različne, od simbolične kazni do izključitve Rusije s februarskih olimpijskih iger.

Številni dvomijo, da bo Mednarodni olimpijski komite 66 dni pred odprtjem iger (od 9. do 25. februarja) res izključil Rusijo, saj tega koraka ni zmogel že pred letom in pol za letne igre v Riu de Janeiru. Takrat se je raje odločil za selektiven pristop, s katerim so dovolili nastopiti tistim športnikom, za katere je bilo mogoče dokazati, da niso del sistemskega dopinga. Na koncu je temu kriteriju ustrezalo približno 270 ruskih športnikov. Tokrat bi bila izključitev za igre še večji udarec, saj je Rusija na zimskih igrah še naprej ena izmed velesil.

MOK utegne ukrepati ostreje
Nekateri poznavalci razmer vseeno napovedujejo, da bo MOK tokrat ukrepal ostreje. Zadnji udarec je Rusija namreč doživela sredi novembra, ko je Svetovna protidopinška agencija sporočila, da Ruska protidopinška agencija ostaja suspendirana. Kot glavni razlog je takrat Wada navedla vztrajanje Rusije, da v državi ni bilo sistemsko vodenega dopinga, kar je še v novembru trdil ruski minister za šport Aleksander Žukov.

"Mednarodni olimpijski komite bo pri odločitvi o nastopu ruskih športnikov upošteval vse okoliščine, pa tudi ukrepe, s katerimi bo zagotovil enake pogoje za vse nastopajoče na igrah 2018," so v zvezi z decembrsko odločitvijo pred kratkim pri MOK-u zapisali v sporočilu za javnost. Zadnji ukrepi proti ruskim športnikom so bili ostri. Že več kot 25 športnikov je prejelo dosmrtni suspenz, med njimi tudi olimpijski prvaki iz Sočija 2014 - voznik boba Aleksander Zubkov, tekač na smučeh Aleksander Legkov in skeletonist Aleksander Tretjakov.

Paleta morebitnih kazni je široka
Številni zagovarjajo izključitev Rusije, po drugi strani pa bi športnikom, ki lahko dokažejo, da niso del sistemskega dopinga, dovolili nastop pod okriljem olimpijske zastave. Spet drugi so mnenja, da je treba nastop preprečiti le tistim, ki jim je doping oziroma sodelovanje v sistemskem dopingu mogoče dokazati, seveda tudi z državnimi simboli. Tudi Richard McLaren iz Wade, njegovo poročilo je glavna podlaga za odločitev, je oster nasprotnik simboličnih kazni, tudi nastopa ruskih športnikov pod okriljem olimpijske zastave. "Treba je poiskati in kaznovati vse odgovorne in vpletene v doping," pravi McLaren, ki je v svojem drugem poročilu decembra lani zapisal, da je bilo v Rusiji med letoma 2011 in 2015 v sistemski doping vključenih več kot 1.000 vrhunskih športnikov.

Rusija na drugi strani še vedno vztraja, da je bila dopinška problematika v državi velika, nikakor pa pri tem ni sistemsko sodelovala država. Ne glede na to je Kremelj dan pred odločitvijo o sankcijah MOK-a napovedal, da Rusija iger ne misli bojkotirati, pa čeprav so bile iz največje države na svetu v zadnjem času vse pogostejše informacije, da bo država igre raje bojkotirala, kot pa da bodo njeni športniki nastopali pod okriljem nevtralne zastave MOK-a. Tudi iz elitne hokejske Lige KHL so se vrstile informacije, da v primeru bojkota iger lige ne bodo prekinjali in da bodo po vzoru Lige NHL manjkali vsi hokejisti iz lige.

Ne glede na odločitev pa je vnaprej jasno tudi to, da bo ta v vsakem primeru sprožila val kritik in očitkov, vprašanje je le, kdo bo tisti, ki se bo pritoževal nad nepravilnim delovanjem MOK-a in dvomil o njegovi verodostojnosti. Pri MOK-u vztrajajo, da se bodo odločili na osnovi poročil, ki sta jih vodila Dennis Oswald in Samuel Schmid, a tudi tukaj se porajajo dvomi, koliko so ta poročila pravno trdna in najbrž bo v primeru suspenza ekipe ali posameznikov odgovornost na koncu, podobno kot v Riu, padla na pleča športne arbitraže v Lozani.