Tudi pred potjo v Budimpešto, ki je med zadnjimi prizorišči svetovnega prvenstva, najbliže našim krajem, se judoisti niso znali ali pa hoteli siliti v ospredje. V zadnjem desetletju in pol vedno poudarjajo, da so merilo le dosežki in običajno šele z dogodki na blazinah potem vsaj za dan ali dva predramijo domačo športno javnost. Ta zelo rada hitro pozabi, da živimo v času, ko je med nami tudi Tina Trstenjak, ki je med redkimi športniki, ki imajo v istem obdobju združene tri največje možne naslove v olimpijskih športih.

Budimpešta je še bila še pred kratkim na seznamu mest, ki kandidirajo za organizacijo olimpijskih iger. Ob Parizu in Los Angelesu, ki sta si v nadaljevanju ob obilni pomoči Mednarodnega olimpijskega komiteja zelo gosposko razdelila največji športni dogodek v naslednjem desetletju, pa je najdlje vztrajala prav madžarska prestolnica. Mnogi so se ob tem zmrdovali, češ kaj se grejo v naši vzhodni soseščini in da česa podobnega, kot so olimpijske igre niso sposobni spraviti pod streho. Tega vsaj za zdaj še ne bomo izvedeli, saj so kandidaturo umaknili.

To pa ne spremeni tega, da se v tukajšnji ravnici šport v celoti in ne le začetnica piše z velikimi črkami. Discipline, ki so na seznamu prednostnih, pa živijo najmanj tako dobro kot v po drugih kazalnikih precej bolj premožnih državah. V Budimpešti so si v zadnjih dveh mesecih poletja velika tekmovanja kar podajala kljuko. Lep čas je tu tudi že sedež Mednarodne judo zveze. In po izjemno izpeljanem evropskem prvenstvu pred štirimi leti, kjer sta naslov evropskega prvaka osvojila Rok Drakšič in Lucija Polavder, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo tu ustavilo tudi svetovno prvenstvo. Mimogrede, tedaj sta s srebrom in bronom nase dokončno opozorili tudi nosilki zdajšnjega rodu našega juda – Ana Velenšek in že omenjena Tina Trstenjak. Svetovno prvenstvo na tatamijih pa prvič ponuja tudi milijonski nagradni sklad. Seveda se v primerjavi z nekaterimi drugimi disciplinami govori o drobižu. Z vidika juda, denimo pred 30 letij, ko so prvič združili žensko in moško evropsko in svetovno prvenstvo, pa je to prava bogatija.

Za mnoge pravi športni samodržec Marius Vizer je pred desetimi leti očitno imel vizijo, s katero je prevzel mednarodno zvezo. V ponedeljek je ob državniških obveznostih v dvorano prišel tudi velik ljubitelj juda, ruski predsednik Vladimir Putin. Pred dnevi je Romun avstrijskega rodu, ki živi prav v Budimpešti, dobil še en štiriletni predsedniški mandat. Vizer se na tem parketu odlično znajde, tako da mu tudi pokroviteljev nikakor ne zmanjka. Na vsakem koraku se tudi vidi, da je naslednji največji cilj večine olimpijski nastop v Tokiu. Japonci za zdaj v Budimpešti povsem prevladujejo tudi tekmovalno. Vrnili so se tudi z denarnim vložkom. Prav ob prvem olimpijskem druženju pod Fudžijem pa je judo tudi vstopil v olimpijsko družino športov.