- dvig ročke nad glavo, z eno roko (85–140 kg);
- dvig debla nad glavo (140–230 kg);
- dvig avtomobila;
- nošenje ogrodja (300–600 kg);
- dvig betonskih krogel (120–250 kg);
- nošenje vreč, napolnjenih z mivko.
Množicam, nepoznavalcem, je običajno najzanimiveje tisto, kar je videti največje, kot je na primer letalo. A ni rečeno, da je največjo stvar tudi najtežje premakniti. Včasih je počep z navadno palico z železnimi utežmi težji, pa ni na prvi pogled videti nič posebnega.
Jem precej "normalno". Danes sem imel za zajtrk osem jajc in kos piščanca ter tri kose rženega kruha. Pogosto jem tudi toast z mesom ali sirom in čokolino. To so moji trije najpogostejši zajtrki.
Veliko rekvizitov si moram izdelati sam, saj gre za posebne, zelo velike in zelo težke predmete. En rekvizit lahko stane tudi 1.000 ali 3.000 evrov, zato gre veliko denarja za to. Kakšnega sam naredim, kakšnega dam narediti drugim, včasih kaj kupim.
Danes 25-letni Matjaž je edini Slovenec v tekmovanju Strongman, v katerem tekmujejo najmočnejši Zemljani. Gre za šport, pri katerem se v različnih disciplinah preizkuša moč tekmovalcev, ki omogoča spopad z vleko tovornjakov, dvigi skal, prevračanjem traktorskih gum in podobnim. Belšak je eden najmlajših profesionalnih tekmovalcev, a kljub temu - in pri "le" 187 centimetrih in 150 kilogramih - se je lani zasidral v sam vrh tekmovanj Strongman. Njegova prva tekma v tej disciplini je bila na Šuštarski nedelji v Tržiču teden dni pred 18. rojstnim dnem, leto pozneje pa je postal že mladinski svetovni prvak. Med profesionalce je odšel leta 2015.
V pogovoru za MMC je razložil, kje je ta šport najbolj priljubljen, za katere stvari porabi največ denarja, v čem je najboljši in ali imajo strongmani tudi dopinške kontrole.
Kako se v Sloveniji predstavite ljudem, rečete, da ste strongman?
Da, ampak tega imena običajno ne poznajo. Včasih si je bilo mogoče naša tekmovanja ogledati na televiziji Eurosport, zato veliko ljudi pozna vsaj naše klasične discipline, kot so vleka tovornjaka, dviganje betonskih krogel in dviganje različnih debel nad glavo, drugih disciplin pa ne prav veliko.
Imate kakšen vzdevek?
Ne.
Omenili ste že nekaj glavnih disciplin v tekmovanju Strongman. Videla sem tudi fotografije, na katerih prenašate velikanski kamen, dvigujete ogromno ročko in vlečete tovornjak. Se na vsakem tekmovanju pomerite v teh disciplinah ali se menjajo?
Vsako tekmovanje je malo drugačno, na vsakem se pomerimo v petih ali šestih disciplinah. Vedno pa je takšna disciplina, pri kateri kaj dvigamo nad glavo, takšna, pri kateri se kaj nosi, in takšna, pri kateri se kaj dviga s tal.
Ste pa tudi svetovni rekorder v dvigovanju ogromne ročke (po angleško giant dumbbell, op. a.) Kako težka je in kolikokrat ste jo dvignili?
Da, imam dva svetovna rekorda v tej disciplini. 102-kilogramsko ročko sem v eni minuti dvignil devetkrat, 92-kilogramsko pa 14-krat.
So v kakšni državi strongmani prave zvezde, vas kje prepoznavajo?
V Angliji je ta šport zagotovo najbolj znan. Tudi tekmovanje Europe's Strongest Man zadnjih osem let poteka v Leedsu v Angliji. Letos je bilo v areni, v kateri smo tekmovali, 12.000 ljudi, vstopnica pa je stala od 35 funtov naprej. Tam ljudje res poznajo ta šport, poznajo pravila, vedo, kaj je najtežje. Povežejo se z nami, ker so taki poznavalci. Ko pridem v Leeds na letališče ali v mesto, me pozna več ljudi kot v Sloveniji.
Lani ste v Bocvani vlekli 40-tonsko letalo, videla sem tudi posnetek, kako ste premaknili tovornjak. To so stvari, s katerimi bi lahko pritegnili množice. S katerim dosežkom ali s kakšno močjo pa po vašem mnenju vi najbolj osupnete ljudi?
Zagotovo so te stvari, ki ste jih omenili, najzanimivejše za ljudi. Množicam, nepoznavalcem, je običajno najzanimiveje tisto, kar je videti največje, kot je na primer letalo. A ni nujno, da so te stvari najtežje tudi za nas. Ni rečeno, da je največjo stvar tudi najtežje premakniti. Včasih je počep z navadno palico z železnimi utežmi težji, pa ni na prvi pogled videti nič posebnega.
Ampak kako premaknete letalo, dejansko samo s svojo močjo?
Da. Podlaga mora biti popolnoma ravna, asfalt mora imeti dober oprijem, tekmovalci zaradi tega nosimo tudi plezalne čevlje. Pred nami je po navadi privezana vrv, da si lahko pomagamo z njo. Gre torej za moč nog, kjer se upiramo v tla, in moč rok, kjer se z vrvjo vlečemo naprej. Običajno je čas omejen na 60 ali 75 sekund, razdalja pa je 20 metrov. Če letalo ali tovornjak privlečem do konca, se meri čas, če ne, pa metri.
Vse treninge načrtujete in izvajate sami?
Da, saj v Sloveniji sploh nimamo nobenega trenerja za te discipline. Ta šport mi je predstavil Gregor Stegnar, ki mi še danes pomaga z nasveti in rekviziti. Včasih je res težko, lažje bi bilo, če bi imel trenerja, ampak navajen sem tako in to deluje. Treninge moči imam od štiri- do petkrat tedensko. Trening traja od slabih dveh ur do tri ure, če pa delam prav vaje "strongman", pa lahko tudi štiri ure.
Pomembne so moč, hitrost, vzdržljivost. Kdaj tudi strategija in taktika?
Seveda, tehnika je zelo pomembna, taktika pa tudi, saj imamo več disciplin in je včasih mogoče bolje, da pri kakšni preizkušnji izgubim kakšno točko in se raje spočijem za naslednjo, pri kateri na ta račun pridobim več točk. Pri nas je pomembnejša kratka vzdržljivost, a tudi vzdržljivost na splošno. Če na primer dvigujemo deblo nad glavo, je to tako blizu naše maksimalne teže, da lahko že ena ali dve ponovitvi v 15 sekundah vzameta zelo veliko energije, treba pa je zdržati minuto. Čeprav se ena minuta sliši zelo malo, je lahko minuta zelo dolga in vsa stvar je izredno naporna.
Pravijo, da je zajtrk glavni obrok dneva. Kako je videti vaš?
Jem precej "normalno". Danes (pogovarjala sva se v četrtek, op. a.) sem imel za zajtrk osem jajc in kos piščanca ter tri kose rženega kruha. Pogosto jem tudi toast z mesom ali sirom in čokolino. To so moji trije najpogostejši zajtrki.
Torej se da s čokolinom premikati tovornjake in letala?
Da. To je zelo praktična jed. Običajno mu dodam še kakšne beljakovine. Če treniram zjutraj, pogosto pred treningom pojem čokolino. Ne ostane dolgo v trebuhu, ker je v njem veliko sladkorja, pa gre tudi zelo hitro v krvni obtok. Tako da po čokolinu lahko zelo hitro treniram.
V kratkem se odpravljate na Filipine, kjer bo potekalo svetovno prvenstvo. Kakšne vrste tekem sicer imate?
Strongman ima tri glavne lige. Ena je Strongman Champions League, v kateri so tekmovanja čez vse leto. V njej sem lani zmagal. Druga je World's Strongest Man, kjer je le ena tekma v letu oziroma dve, kvalifikacije s 30 tekmovalci in finale z desetimi. Lani sem bil na tej tekmi deveti. Tretja pa je Arnold Classic, pri kateri je glavna tekma vsako leto v Ohiu. Ob tem imamo še pet ali šest tekem po različnih celinah sveta. Na Filipinih bo potekalo tekmovanje World's Strongest Man, ki je nekakšno svetovno prvenstvo, saj se bo zbralo največ tekmovalcev hkrati.
Zdi se mi škoda, da nekateri ljudje nas šport še vedno vidijo kot neko vaško tekmovanje. Če bi bili vsi kritiki na tekmovanju Europe's Strongest Man v Leedsu, bi videli, da je to res poseben dogodek, profesionalna tekma in da moramo tekmovalci v to vložiti ogromno truda. Raven v zadnjih petih letih se je zelo dvignila, so samo še dobri in zelo dobri tekmovalci. Težko je tudi, ker so trije najboljši tekmovalci mnogo višji od mene - vsi so visoki okoli dva metra in tudi precej težji. Genetika pa pri nekaterih disciplinah lahko naredi veliko razliko.
V Sloveniji se v teh dneh veliko govori o dopingu, predvsem v rekreativnem športu. Ali v vašem športu obstajajo dopinške kontrole?
Seveda, to za nas ni nič posebnega. Na tekmah World's Strongest Man obstajajo kontrole, na vsaki tekmi moramo dati urin.
Obstajajo tudi ženske tekme?
Da. V ZDA je kar veliko žensk, ki se ukvarjajo s tem.
Ali si je vaše tekme mogoče ogledati po televiziji?
Da. Televizija Extreme TV, ki je dostopna tudi v Sloveniji, prenaša kar veliko tekem iz Champions League (Lige prvakov). Angleški program Channel 5 pa prenaša tekme s tekmovanj World's Strongest Man in Europe's Strongest Man.
Kako visoke so denarne nagrade na tekmovanjih?
Odvisno od tekmovanja in uvrstitve - se pa višina nagrade zelo hitro niža glede na uvrstitev. Prva mesta so kar dobro plačana. Največja težava pri tekmovanjih Strongman je, da se ne moreš vpisati v klub in vseh pripomočkov in opreme dobiti tam. Veliko rekvizitov si moram izdelati sam, saj gre za posebne, zelo velike in zelo težke predmete. En rekvizit lahko stane tudi 1.000 ali 3.000 evrov, zato gre veliko denarja za to. Kakšnega sam naredim, kakšnega dam narediti drugim, včasih kaj kupim. Največ denarja tako zapravim za rekvizite in športno opremo. Sam sem si naredil na primer pripomoček za disciplini dviganje avtomobila in dviganje avtomobila iz počepa. Naredil sem si tudi rekvizit za "fingal's fingers" - to je železen hlod, debel 30 centimetrov, dolg pet metrov in težek 200 kilogramov, ki se ga na eni strani dvigne in z rokami porine na drugo stran. Kupiti moram tudi različne kovčke, uteži ...
Zelo ste dejavni na družbenih omrežjih. Je to nuja v tem športu ali bolj vaša odločitev?
Res je, da sem kar dejaven, ampak lahko bi bil še bolj. Sem tip človeka, ki se raje posveča treningu, a zavedam se, da je treba dati nekaj od sebe tudi na omrežjih, da me lahko oboževalci in drugi spremljajo, da jim nekaj dam nazaj. To je pri tekmovanju Strongman nekako nenapisana nuja. Naš šport ni kot na primer atletika, ko gledalci lahko športnike spremljajo po televiziji in takoj vedo, kako dobri so bili. V Sloveniji je to sploh težava, saj mediji naših tekmovanj ne spremljajo. Drugače je to na primer v Angliji, kjer je veliko pozornosti namenjene strongmanom, in tudi če tekmovalec ničesar ne objavi na omrežjih, novica o njegovih izidih pride v javnost. Pri nas je drugače, zato je najlažje obveščati prek omrežij.
Spletni iskalniki pa vaše ime najdejo tudi na tekmovanjih mladih kuharjev in na tekmovanju v mešanju pijač. Se še ukvarjate s tem?
Da. Najprej sem naredil gostinsko šolo v Radovljici, nato pa še Višjo šolo za gostinstvo in turizem na Bledu. Tam sem tudi tekmoval v kuhanju, dobil sem celo eno zlato medaljo. Starši imajo v Medvodah še vedno gostilno (gostilna Belšak) in občasno jim pomagam v njej.
Slišati ste zelo disciplinirani. Samo v športu ali na splošno v življenju?
Bi rekel, da predvsem v športu. Zdi se mi, da še vedno premalo pazim na svoj urnik, sploh v primerjavi s petimi najboljšimi strongmani na svetu. Moral bi še bolj paziti, kako imam razdeljeno hrano in kaj jem. Zelo pomembno je tudi, da si vsak večer dovolj zgodaj doma in da greš ob pravi uri spat. Spanec je zelo podcenjen pri vseh športih, sploh pri rekreativcih. Spanec zelo pospeši regeneracijo. Vsako noč moram spati osem ur.
Matjaž Belšak je bil 14. februarja letos gost Jureta K. Čokla v oddaji Nočni obisk. Vabljeni k poslušanju.
- dvig ročke nad glavo, z eno roko (85–140 kg);
- dvig debla nad glavo (140–230 kg);
- dvig avtomobila;
- nošenje ogrodja (300–600 kg);
- dvig betonskih krogel (120–250 kg);
- nošenje vreč, napolnjenih z mivko.
Množicam, nepoznavalcem, je običajno najzanimiveje tisto, kar je videti največje, kot je na primer letalo. A ni rečeno, da je največjo stvar tudi najtežje premakniti. Včasih je počep z navadno palico z železnimi utežmi težji, pa ni na prvi pogled videti nič posebnega.
Jem precej "normalno". Danes sem imel za zajtrk osem jajc in kos piščanca ter tri kose rženega kruha. Pogosto jem tudi toast z mesom ali sirom in čokolino. To so moji trije najpogostejši zajtrki.
Veliko rekvizitov si moram izdelati sam, saj gre za posebne, zelo velike in zelo težke predmete. En rekvizit lahko stane tudi 1.000 ali 3.000 evrov, zato gre veliko denarja za to. Kakšnega sam naredim, kakšnega dam narediti drugim, včasih kaj kupim.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje