Sara Isakovič je v Eindhovnu najprej plavala v finalu na 100 m prosto in na 100 m delfin, vrhunec pa je bil finale na 200 metrov prosto, ko je s časom 1:57,45 osvojila zlato medaljo. Foto: Reuters
Sara Isakovič je v Eindhovnu najprej plavala v finalu na 100 m prosto in na 100 m delfin, vrhunec pa je bil finale na 200 metrov prosto, ko je s časom 1:57,45 osvojila zlato medaljo. Foto: Reuters
Sara Isakovič
Veliko rezerv ima simpatična plavalka še na 200 metrov delfin. Prepričana je, da bi tudi v tej disciplini na preteklem prvenstvo osvojila medaljo, vendar je bil urnik takšen, da je morala izpustiti polfinalni nastop. Foto: Reuters
Ob predvajanju Zdravljice ni bilo solz. Foto: Reuters

Potem ko je 19-letna Blejka lani maturirala, se je lahko posvetila samo plavanju. Njen življenjski ritem je bil prej nenormalen, zdaj je ritem prehud le še v bazenu. Seveda za njene tekmice - evropska elita na 200 metrov prosto ji je morala v soboto priznati premoč in Sara Isakovič je po Borutu Petriču postala prva, ki je Sloveniji prinesla evropski naslov v 50-metrskih bazenih.

Čestitke, Sara, ste se že vsaj malo spočili?
To noč sem se končno lahko naspala. Pravega počitka še ne bo, to popoldne me že čaka trening. Naslednji konec tedna bo nekaj prostega časa.

Pozimi ni kazalo, da se obeta tak uspeh. Kaj se je dogajalo?
Zimska sezona mi res ni najbolj uspela, ker smo zelo pozno začeli trenirati. Lani sem imela univerzijado v Bangkogu, ki je trajala do sredine avgusta, nato sem počivala do sredine septembra. Za evropsko prvenstvo v kratkih bazenih v Debrecenu smo imeli le dobra dva meseca za pripravo. zato je bilo težko tempirati vrhunsko formo. S trenerjem sva se odločila, da bom prvenstvo izpustila in se raje pripravljala za EP v velikih bazenih. Na nekaj tekmah sem pozimi sicer kar dobro plavala, med drugim postavila tudi državni rekord na 100 metrov delfin, ampak to res ni bila taka forma kot zdaj v Eindhovnu. Vsekakor smo se prav odločili.

Kje je glavni vzrok za takšen napredek?
Na prvem mestu to, da nimam šolskih obveznosti. Včasih sem imela prvi trening od 5.30 do 7.30, sledila je ura fitnesa in takoj v Ljubljano, kjer sem bila 6-7 ur v šoli, pa nazaj iz Ljubljane na Bled, naloga, kosilo, spet trening. Doma sem bila ob 21. uri, šla samo še v posteljo in zaspala. Nenormalen tempo! Zdaj imam treninge v vodi šele ob 7.30, do 10.00, od 10.15 do 13.30 grem v fitnes ... Manj napeto je in imam več časa tako za počitek kot za treninge. Poleg tega smo bili februarja na pripravah v Mehiki in res lahko pohvalim Plavalno zvezo, da so nam omogočili tako super priprave.

Zelo močni ste tudi na 200 metrov delfin. Vam je kaj žal, da v Eindhovnu niste mogli plavati v tej disciplini?
Ja, kar žal mi je, ampak v tistem trenutku bi se bilo nemogoče zbrati za še en štart. Resda sem bila po zmagi na 200 prosto polna adrenalina, ampak v vodi bi težko zdržala še tekmo na 200 delfin, zato sem hotela končati prvenstvo na najlepši način. Če bi imela boljši razpored, bi vsekakor odplavala nov državni rekord in bila kandidatka za medaljo. V tej disciplini imam še veliko rezerve in seveda bom vztrajala.

Kaj so po veliki zmagi rekle tekmice?
Zelo pozitivne odzive sem dobivala od vseh. Z obema Madžarkama (bronasta Agnes Mutina in četrta Evelyn Verraszto, op. a) smo zelo dobre prijateljice in sta bili veseli zame. Tudi Camelia Potec, ki sem jo premagala le za dve stotinki, je bila zelo fer, lepo mi je čestitala, prav tako tudi vsi trenerji.

Ste na zmagovalnem odru težko zadrževali solze?
Ne vem, niti mi ni šlo tako na jok. Poskušala sem čim bolj uživati. To je bil res čustven trenutek, gledalci vstanejo, prisluhnejo himni, ki igra le zate. Poseben dogodek. Meni je šlo bolj na smeh kot na jok.

T. O.