Vrhunski alpinist, rojen 15. julija 1955 v Celju, je že kot kratkohlačnik raziskoval grape, soteske, skale in gozdove v okolici rodnih Rimskih Toplic. Nato ga je alpinistična pot zanesla v domača in tuja gorstva, kjer je postavljal nove mejnike. Od sredine 70. let je petnajst let naprej vlekel slovenski alpinistični voz, sam pa se nikoli ni silil v ospredje.

Opravil je več kot 5.300 vzponov, od tega skoraj 800 prvenstvenih. Ker ima prvenstvene smeri tako v Eigerju (njegov izjemno hitri solovzpon po severni steni leta 1982, potreboval je le šest ur, je bil naravnost neverjeten) kot tudi v Matterhornu in v ostenju Grandes Jorasses, je eden redkih alpinistov, ki so pustili svoje prvenstvene sledi v vseh "treh problemih Alp", so ob 60-letnici Frančka Kneza zapisali pri Planinski zvezi Slovenije.

Prijatelj Silvo Karo ga je poimenoval guru slovenskega modernega alpinizma, Viki Grošelj pa označil za slovensko narodno bogastvo, saj je eden velikanov slovenskega in tudi svetovnega plezanja in alpinizma nanizal toliko vzponov in prvenstvenih smeri, da predstavlja gromozansko težavo že vse te dosežke zgolj preprosto sešteti.

Leta 2010 ga je takratni predsednik Slovenije Danilo Türk za dosežke v alpinizmu in za prispevek k ugledu slovenskega alpinizma v svetu in večji prepoznavnosti Slovenije odlikoval z redom za zasluge.

O svoji preplezani poti je Franček Knez, ki je leta 2009 izdal avtobiografsko knjigo Ožarjeni kamen, nekoč rekel: "Potegnil sem črto in račun je v redu." V soboto se je prezgodaj končala njegova življenjska črta. Za izjemnega športnika je bilo usodno plezanje v naselju Harje v bližini Laškega. Omahnil je v globino.