"Le 0,074 odstotka bruto družbenega proizvoda se namenja za šport, sedemkrat več, 0,5 odstotka, pa za kulturo ... Davčna zakonodaja je izrazito neugodna in športne organizacije so v nekaterih pogledih celo v slabšem položaju kot gospodarske družbe. Športne organizacije, ki jih vodijo prostovoljci, so obdavčene kot pridobitvene dejavnosti," je Dušan Sešok izpostavil glavne težave, s katerimi se srečujejo vlagatelji v slovenski šport.

"Fovšija" zaradi visokih plač
"Najprej prosimo firme za denar, nato pa moramo 20 odstotkov nameniti državi," je še dodal Šešok, ki upa, da bo Slovenija kmalu začela uresničevati priporočila Evropske unije o deležu BDP-ja, namenjenega za šport. Glavni pokrovitelj celjskih rokometašev Boško Šrot je opozoril, da se vse preveč gleda na višino plač posameznikov: "Brez vrhunskih ekip ni množičnega športa, brez dobrih plačil pa ni dobrih ekip." Laška pivovarna prispeva večji del v proračun slovenskega najbogatejšega kluba, ki naj bi za letošnjo letos porabil okoli 3,5 milijona evrov.

Zakone sprejemata vlada in parlament
"OKS in njegove komisije ne morejo predlagati zakonov in drugih aktov, lahko le pošiljamo pripombe, na katere pa se tako sedanja kot prejšnje vlade na ozirajo ..." je na težavo odzivnosti slovenske politike opozoril predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič, ki je v športne vode prijadral ravno iz politike.

T. G.