31-letni telovadec Narodnega doma je na evropskem prvenstvu v Lozani za vajo na bradlji prejel kar oceno 16,325 in se četrtič okitil z zlato medaljo. Zdi se, da ima Slovenija medaljo na olimpijskih igrah že zagotovljeno, vendar ni tako. Evropski in svetovni prvak je v pogovoru za MMC povedal, kaj mora narediti, da bo v Pekingu res med favoriti.

Tudi pred tem prvenstvom ste bili zadržani in niste glasno govorili o zlati medalji. Ste si mislili, da bo na koncu edini resni tekmec Francoz Yann Cucherat?
Vedno je t ežko zmagati na taki tekmi, sem se pa zavedal, da sem tega sposoben. V Evropi imam nekaj resnih konkurentov, med njimi je najtežji Cucherat, preostala sta Krijukov in olimpijski prvak Gončarov. Vsi smo zelo skupaj. Na koncu je tehtnica po navadi zaradi lepše izvedbe na moji strani.

Izhodiščno oceno so vam v finalu znižali po posredovanju vašega trenerja Edvarda Kolarja. Takšen fair play se zdi kar nenavaden …
Mojemu trenerju je bilo to prijetno opravilo, ker je vedel, da bo kljub omenjenemu odbitku ocena zadoščala za zmago. Tako in tako vsi vemo drug za drugega, kako težko vajo ima. Sicer pa ste lahko prepričani, da bi se pritožila konkurenca, če bi bilo to odločilno. Je pa gimnastika pošten šport in nočemo na nepošten način na vrh.

Ali pred tekmo res niste vedeli, da sta poleg vas le še dva telovadca s po štirimi naslovi evropskega prvaka, in kaj vam to pomeni?
Takoj po zmagi sem to zvedel, prej me novinarji niste s tem obremenjevali. Pol ure po tekmi sem že vedel, da sem ob boku Ščerba in Chechija in sem zelo vesel ter ponosen. Če ne bi bilo novinarjev, se tega dosežka ne bi zavedal.

Očitno ste najboljši, ko je to najbolj potrebno. Je ta psihična trdnost že taka, da kar straši tekmece?
Na Šalamunovem memorialu so to spraševali tekmece, ki so res izkazali nekakšno strahospoštovanje. Za evropsko konkurenco sem res že malo moteč, ker bi drugi radi tudi zmagovali. Poglejte, Cucherat je moja generacija in sem večinoma pred njim. Se me pa Azijci vsekakor ne bojijo, ker se zavedajo premoči.

No ja, če gledamo pretekle rezultate, niti ne. Navsezadnje ste svetovni prvak in brez dvoma prvi telovadec sveta na bradlji v tem desetletju. Se vam ne zdi, da se morajo oni bati vas in ne vi njih?
Rezultati res govorijo meni v prid, vendar sem pred dvema letoma, po spremembi pravilnika, postal nekonkurenčen. To, da sem bil lani prvak po novem pravilniku, mi daje upanje. Očitno so premagljivi, saj tudi oni lahko naredijo kakšno napako.

Za vajo v Pekingu bo treba dodati prvino belle. Kako težko jo bo natrenirati?
Potrebujem še en mesec, da mi jo bo uspelo izvesti na tekmi svetovnega pokala in to bo najboljši trening pred olimpijskimi igrami.

In kaj bi se zgodilo, če bi jo morali izvesti ta trenutek?
Več možnosti je, da se polomim.

Ampak na lanskem svetovnem prvenstvu vam je uspela …
Res je, to je bilo prvič. Zanimivo, prej je nisem poskusil izvesti niti na treningu! Dejstvo je, da večkrat, kot bom poskusil, bolj bom psihično trden, tudi če se bo izvedba kdaj ponesrečila.

Vam je žal, da zdaj niste na Kitajskem, kjer bi na tekmi svetovnega pokala lahko merili moči z Azijci?
Ne, ni mi žal. Lepo je biti doma z zlato medaljo, poleg tega se s to vajo še ne upam meriti s Kitajci. Natrenirati moram še element belle, potem bom bolj konkurenčen.

Je pomembno, v kateri dvorani je kakšna tekma? Vam recimo Lozana bolj ustreza od Stuttgarta?
Važno je samo, kakšna je trdota orodja.

Kaj vam najbolj ustreza?
Če so lestvine pretrde, težko izvajam najtežje elemente, ker potrebujem pomoč bradlje, da me odnese. Rajši imam mehke bradlje.

In kakšno orodje pričakujete v Pekingu?
Ne vem točno, ker se tudi bradlje istega proizvajalca ločijo med sabo.

Je potem smiselno trenirati na več bradljah različne trdote?
Za to ni potrebe. V Peking grem 12 dni pred tekmo in se bom z lahkoto navadil. Potrebujem kakšnih pet dni, da se »sporazumem« z orodjem.

Kakšen je bil sprejem v Ljubljani po osvojitvi novega naslova evropskega prvaka?
Zelo lep. Bal sem se, da bo malo ljudi, ker ni bilo Aljaža Pegana, a je bila tam spet vsa gimnastika.

T. O.