Ob 20. obletnici samostojne Slovenije smo na MMC-ju pripravili poseben portal o uspehih slovenskega športa, kjer smo predstavili veliko mejnikov ambasadorjev slovenske države. Zdaj bomo na naših straneh enkrat mesečno podrobneje predstavili nekaj medijsko manj izpostavljenih športov, začenjamo z biljardom.

V Sloveniji 147 registriranih igralcev
Kako razširjen je ta šport v Sloveniji? V Biljardno zvezo Slovenije je včlanjenih 13 klubov, registriranih je 147 igralcev, od tega jih ima 85 tudi tekmovalno licenco, s katero lahko igrajo v prvi in drugi slovenski ligi ter na državnih prvenstvih. Preostalih 62 igralcev je registriranih rekreativcev, približno toliko pa je tudi neregistriranih rekreativcev, ki tudi brez licence lahko igrajo na klubskih turnirjih. Seveda pa se biljard rekreativno igra tudi po številnih lokalih, kjer je najbolj priljubljena kmečka osmica (tekmovalca pospravljata polne oziroma prazne krogle, črna krogla pa mora biti potopljena v isti žep, kot je bila potopljena zadnja krogla pred njo).

Priljubljene osmica, devetka, desetka in 14-ica
V Sloveniji se največ igrajo mednarodna osmica, devetka, desetka in štirinajstica. Mednarodna osmica je zelo podobna kmečki osmici, največja razlika pa je v tem, da mora igralec napovedati tako kroglo, ki jo bo udaril kot luknjo, v katero jo bo potopil, črno pa lahko potopi v kateri koli žep. Pri devetki in desetki igralci potapljajo krogle po vrstnem redu (od ena do devet oziroma deset). Zmagovalec je tisti, ki potopi zadnjo kroglo, igri pa se razlikujeta v tem, da je pri desetki potrebno napovedati vse krogle, pri devetki pa ne. Štirinajstica je nekoliko bolj zapletena, vsaka krogla je vredna eno točko, igra pa se do 75, 100, 125 ali 150 točk. Na začetku igre se v trikotnik položi vseh 15 krogel. Ko je potopljenih 14 krogel, se vse vrne nazaj v trikotnik, igralec pa mora potopiti 15. kroglo (še iz prve igre, ki nedotaknjena ostane na mizi), pri tem pa razbiti krogle v trikotniku.

Erčulj leta 2005 bronast na evropskem prvenstvu
Kljub relativno majhni bazi tekmovalcev slovenski biljard še zdaleč ni brez uspehov. V "M-generaciji" najbolj izstopa Matjaž Erčulj, ki je poskrbel za edino člansko medaljo na velikih tekmovanjih. Leta 2005 je v Veldhovnu na Nizozemskem na evropskem prvenstvu v mednarodni osmici osvojil bronasto medaljo.

Zakaj se ukvarja z biljardom?
Erčulj je v mladosti najprej igral šah, ko se je blizu njegovega kraja bivanja odprla prva večja biljardnica, se je v ta šport dobesedno zaljubil. Sedem let je svoje veščine uril pod budnim očesom Jonasa Žnidaršiča. "Največji čar tega športa je, da ga praktično lahko igraš od desetega leta starosti pa do 80. leta. Moraš biti dokaj zdrav in ne smeš imeti večjih problemov z vidom," je prepričan 32-letni Erčulj.

Ducat let se preživlja še kot natakar
Najboljši igralci sicer lahko živijo z denarnimi nagradami od biljarda, a brez sponzorjev gre zelo težko. "Sam sem imel sponzorja dve leti, takrat sem z nagradami kar dobro zaslužil," priznava večkratni slovenski prvak, ki je sicer 12 let zaposlen kot natakar. Večino prihodkov nameni potovanju po Evropi, kjer se udeležuje številnih turnirjev (seznam največjih uspehov). Ker biljard sodi med medijsko manj izpostavljene športe, ima pri iskanju sponzorjev, ki bi mu pomagali pri potnih stroških, veliko težav.

Komplet profesionalca stane dva tisoč evrov
Kakšni so sicer stroški biljarda? Začetnik oziroma rekreativec si lahko osnovno opremo zagotovi za nekje med 150 in 200 evri. Igralec za to vsoto dobi igralno palico, s katero lahko igra vsaj pet let, preprost kovček in opremo za vzdrževanje palice. Stroški profesionalca pa so lahko tudi desetkrat višji. Vrednost igralne palice, s katero naj bi se igralo od pet do deset let, je od 500 do 1.000 evrov. Palica za razbijanje igralca stane med 250 in 500 evri, kovček pa med 250 in 350 evri.

Ambicije tudi v snookerju
Biljardna zveza Slovenije je bila ustanovljena 11. 1. 1992, še istega leta pa je v Tivoliju organizirala člansko evropsko prvenstvo. Takrat je bil častni gost Steve Davis, ki je v osemdesetih letih osvojil kar šest naslovov svetovnega prvaka v snookerju. Snooker je sicer ena izmed številnih iger, ki prav tako spadajo med biljardne športe. Snooker je izjemno priljubljen na Otoku, svojo priljubljenost pa počasi širi tudi po celinski Evropi, še najbolj v Nemčiji. Pri nas je šele v povoju, saj v Sloveniji obstajajo le tri profesionalne mize za snooker. Na Biljardni zvezi Slovenije tako načrtujejo organizacijo več turnirjev v tem športu. Predsednik zveze Mitja Gradišnik tako napoveduje: "Prihodnje leto bi radi organizirali letno ligo v snookerju, ki bi se zaključila z mastersom osmih najboljših."

Priložnost tudi za amaterje
Mednarodni snooker je lani začel resnejši pohod tudi po deželah zunaj Otoka, eden izmed korakov so tudi posebna tekmovanja, prek katerih se amaterji lahko kvalificirajo na mednarodna tekmovanja. Nekaj podobnega se obeta tudi v slovenskem biljardu. Gradišnik za prihodnje leto napoveduje sistem kvalifikacij za amaterje, prek katerih naj bi se prvi trije zagotovili nastop na državnem prvenstvu v mednarodni osmici. Ambiciozni Gradišnik razlaga: "Šlo bo za sistem letnih klubskih kvalifikacijskih tekmovanj za začetnike. Predvidoma naj bi se izvajala po vseh biljardnicah v Sloveniji, ki bi pristopile k sodelovanju z BZS-jem. Glede na strukturo sodelujočih bi se postavil sistem lokalnih, regionalnih in na koncu državnega kvalifikacijskega tekmovanja za začetnike in amaterje."

Povezava z Univerzo v Ljubljani
Do igre biljarda boste tako najlažje prišli v eni izmed številnih biljardnic, od prihodnjega leta pa bo krogle moč potapljati tudi v okviru ljubljanske univerze. Gradišnik, ki zvezi predseduje od avgusta 2010, pojasnjuje: "Univerza v Ljubljana nas je sprejela v svoj tekmovalni in rekreacijski program. To pomeni, da bomo imeli 15. 2. 2012 prvo prvenstvo v biljardu Univerze v Ljubljani. Prav tako pa so nas uvrstili na rekreacijski program, kar pomeni, da bomo organizirali tečaje biljarda, nekatere fakultete pa bodo tečaj priznale kot opravo športne vzgoje."

slavko.jeric@rtvslo.si