Za Kranjčana je to, ob zaključevanju ene kariere - vrhunskega športnika (trikrat je nastopil na OI in bil v Pekingu v velikem finalu 12.) in začetku druge - pravnika - vsekakor velik izziv. Sploh, ker Slovenija z inštitutom varuha pravic športnikov, vsaj v takšni obliki, orje ledino v Evropi. V takšni vlogi je doslej imel varuha le ameriški olimpijski komite.

"Mislim, da je to izredno pomembna stvar v razvoju športnega rezultata posameznega športnika, kajti vemo, da kršitev oz. ogrožanje pravic športnikov rezultira v tem, da športnik zasključi športno pot in da ne more doseči rezultatov, za katere se je trudil celo življenje," je v oddaji uvodoma dejal Prezelj.

Delovanje v okviru pravnih norm
V drugih državah načeloma ne poznajo omenjenih funkcij. "V taki obliki, kot jo imamo mi, jo ameriški olimpijski komite pozna že 15 let. Oni imajo na tem področju tudi največ prakse in izkušenj, tudi sam sem navezal z njimi kontakt. Dobil sem lepo število zelo koristnih informacij. Ombudsmani ali varuhi se v športu pojavljajo že kar v drugih oblikah, ne v takšnih, kot je pri nas. Recimo, varuhi športnikov v primeru anti-dopinga. Nemška reprezentanca pozna varuha olimpijske reprezentance, se pravi, določijo nekega športnika, ki je neke vrste mediator oziroma pomaga športnikom, v kolikor imajo kakšne težave," je pojasnil Prezelj in o svojem delu poudaril: "Moje delovanje se giblje v okviru pravnih norm, se pravi avtonomnih pravnih virov športnih organizacij in pa tudi državnih in mednarodnih pogodb."

Ali slovenski športniki in športnice dovolj poznajo svoje pravice, katere primere je že reševal in rešil, kaj naj bolj tare naše športnike in športnice ter kako naj se slednji spoprimejo s težavama po koncu aktivnih karier ... to in še več lahko izveste v oddaji, ki si jo lahko ogledate spodaj.