"Osnovna ideja je praznovati obletnico z geslom 100 let – 100 kolajn. Ponosen sem, da sem prav zdaj na čelu te organizacije, ki je v preteklosti dosegla toliko uspehov na mednarodnem področju. Obenem pa so slovenski plavalci v 100 letih dokazali, da znajo uspešno prebroditi dobre in slabe čase, in vedno so se naši športniki tako ali drugače vrnili z uspehi med najboljše. Prepričan sem, da bo tako tudi zdaj, ko se spopadamo z epidemijo, ki nam je onemogočila možnosti za delo," je ob spremembi termina proslave povedal predsednik PZS-ja Boro Štrumbelj.
Čas praznovanja 100. obletnice bo šel v zgodovino kot obdobje, ko so skoraj vsi bazeni po svetu zaprti, kar se ni dogajalo niti med svetovnimi vojnami, a luč na koncu predora se že kaže. Skupaj z OKS-jem si prizadevamo, da bi bili uspehi današnjega rodu plavalcev prepoznani tudi v sistemu kategorizacije, pripravljamo smernice za varno ukvarjanje s plavanjem tudi v razmerah, ko se borimo s skupnim in nevidnim sovražnikom. Seveda moramo zmerno hiteti, saj je človekova osnovna vrednota zdravje, in to velja tudi za PZS, pravila, ki jih bomo postavili, pa utegnejo veljati vsaj še kakšno leto.
Ta priznava, da so tudi v plavanju načrti za tekmovanja v letu 2020 velika neznanka. "Za nas je v tem trenutku najbolj pomembno to, da plavalci in klubi čim prej spet lahko nemoteno začnejo delati. Upam, da bodo razmere to čim prej dopuščale in da bodo odgovorni tudi hitro sproščali ukrepe, vezane za delo najboljših športnikov."
Težave vsakdana so del zgodbe ob 100-obletnici. Bolj zanimiva je ideja, da obstaja več možnih terminov, ki bi lahko označevali začetek delovanja zveze. Na PZS-ju so sledili interpretaciji nekdanjega hokejista Tomaža Pavlina, zdaj športnega zgodovinarja, ki trdi, da je mogoče za datum izbrati 24. ali 25. april 1920, ko je bila ustanovljena Športna zveza Ljubljana, ki je imela odseke za posamezne športe.
Takrat je povezovala okrožje Slovenije, in kot piše Pavlin, tudi "oni del reškega ozemlja, ki se odloči za pristop k SZL-ju". Združevala je "športno-tehnične odseke" za plavanje, veslanje, smučanje, atletiko, tenis, kolesarstvo, konjeništvo in motociklizem. Njen prvi predsednik je bil Ciril Žižek.
Posamezni odseki zveze so se širili in pozneje razvili v posamezne panožne podzveze (npr. Ljubljanska nogometni podzveza, Ljubljanska lahkoatletska podzveza, Ljubljanska plavalna podzveza ...). Pomembno je, da so se raztezale na ves slovenski teritorij, kar je PZS ocenil kot merilo začetka svojega delovanja.
V 100 letih je sledil neverjeten razcvet slovenskega plavanja, ki je dosegalo uspehe v prav vseh državnih tvorbah, v katerih smo Slovenci živeli. Pred drugo svetovno vojno je bil prvi nosilec kolajn Kamničan Tone Cerer, v obdobju povojne Jugoslavije sta bili najbolj izstopajoči imeni bratov Boruta in Darjana Petriča, po osamosvojitvi pa je plavanje doseglo svoj vrh s svetovnima rekordoma Ljubljančana Petra Mankoča in olimpijsko kolajno Blejke Sare Isaković na igrah v Pekingu 2008.
Kolajn z različnih evropskih in svetovnih prvenstev članskih prvenstev ter olimpijskih iger pa se je v vitrinah slovenskih plavalcev nabralo kar 100. Za naštevanje vseh ni prostora, to pa velja tudi za druge presežke, kot denimo evropski rekord Koprčana Matjaža Markiča na 50 m prsno.
Zveza je imela v svojih vrstah različne športe. Sprva so bili del plavanja tudi vaterpolisti, ki so se odločili za samostojno pot. Del zveze so bili tudi skakalci v vodo, a je njihova dejavnost pred petimi desetletji zamrla.
Zato pa je v zadnjih desetletjih novo v zvezi daljinsko plavanje, v Sloveniji pa se vse bolj uveljavlja tudi umetnostno plavanje, bolj znano pod starim nazivom sinhrono plavanje. Pomembni segmenti ostajajo tudi rekreativno plavanje, plavanje za specializirane skupine, plavalno opismenjevanje ...
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje