Teddy Riner je v finalu potrpežljivo ugnal Gruzijca. Foto: EPA
Teddy Riner je v finalu potrpežljivo ugnal Gruzijca. Foto: EPA
Teddy Riner in Francois Hollande
Teddy Riner je v domovini izjemno priljubljen. Foto: EPA

Francoz je star šele 24 let. Vsak njegov poraz v kraljevski kategoriji je redek in vselej presenetljiv. Enega je doživel v Pekingu, na svojih krstnih olimpijskih igrah - takrat se je prebil do brona -, enega pa v finalu na svetovnem prvenstvu v Tokiu pred tremi leti. Vse druge dvoboje na velikih tekmovanjih pa je v svoji članski karieri dobil.

Boril se je le z eno nogo
Kaj torej nekomu, ki ima že bogato zbirko, pomeni še ena zlata medalja? "Ta medalja me je osrečila. Veliko težav sem imel zaradi noge. Ves dan sem se boril le na eni nogi, zato sem zelo zadovoljen. Težko je bilo," je povedal po tretji zlati medalji na evropskih prvenstvih.

Gruzijec diskvalificiran zaradi kazni
Težave so bile očitne na tatamiju. Riner ni bil v pravi formi. Imel je kar nekaj težav s svojimi tekmeci - premagoval jih je taktično, ne na moč kot po navadi - v finalu mu Gruzijca Adama Okurašvilija ni uspelo vreči na tatami - zmagal je, ker je bil tekmec diskvalificiran zaradi štirih kazni. Obiskovalcem v Budimpešti to ni bilo všeč, nekajkrat so žvižgali sodnikom in njihovim odločitvam, ko so Rinerjevi nasprotniki dobili kazni. Zelo redko se zgodi, da ne navijajo za francoskega orjaka.

Žvižganje ga ni zmedlo
"Ni me motilo. Ljudje niso vedeli, kako je z mojo poškodbo. Jaz pa vem. Veliko težav sem imel. Ampak če potegnemo črto - v finalu Gruzijec niti enkrat ni napadel, jaz pa sem. Imel sem le eno nogo danes - boril pa sem se po najboljših močeh," se na žvižge ni oziral.

Pripravljen na slikanje in podpise
2 metra in 4 centimetre visoki kolos je bil v Budimpešti ves čas oblegan, kot je tudi sicer v navadi na judoističnih tekmovanjih, kjer tekmuje. Še uro po koncu dvobojev, ko se je sprehajal po skoraj izpraznjeni dvorani, so ga navijači ustavljali na vsakem koraku in ga prosili za podpis in fotografijo.

Želi si še enega olimpijskega zlata
"Nisem zvezdnik, le športnik sem in borec. Morda, če mi bo uspelo osvojiti drugo zlato olimpijsko medaljo, bom postal zvezdnik. A zdaj sem le preprost športnik. Ljudje me oblegajo le na judoističnih turnirjih, pa doma, v Franciji, še posebej v Parizu. Tam je noro," je razložil. Že letos bo imel v Braziliji možnost še povečati svojo bero zlatih medalj, prizorišče naslednjih olimpijskih iger je tudi prizorišče naslednjega svetovnega prvenstva.