Z ambasadorko šaha smo se pogovarjali ob bližajočem se ekipnem šahovskem prvenstvu. Slovenijo bodo zastopali Jana Krivec, Lavra Unuk, Ana Srebrnič, Špela Kolarič in Ivana Hreščak pri ženskah ter Luka Lenič, Aleksander Beljavski, Jure Borišek, Matej Šebenik in Jure Škoberne pri moških. "Obe ekipi imata cilj, da končata okrog 15. mesta, kar skorajda že pomeni, da si tudi okrog 15. mesta na svetu, saj zunaj Evrope nekaj pomenijo le še Američani in Kitajci," je za uvod povedala prva slovenska šahovska velemojstrica (to ji je uspelo leta 2005), v nadaljevanju pa smo se lotili še preostalih tem, povezanih s šahom.

Šahovska zveza Slovenije v sredo (11. novembra) v Ljubljani pripravlja promocijski dogodek. Zakaj?
Slovenska šahovska reprezentanca v četrtek potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. V sredo od 14. do 15. ure smo zato pripravili promocijski dogodek na Prešernovem trgu v Ljubljani. Radi bi jim izrekli podporo. Z njimi bomo vseh devet dni in verjamemo, da bodo dosegli lepe izide. Poleg tega si želimo tudi več šahovske promocije v Ljubljani in Sloveniji, zato gremo na ulico. Na štirih velikih vrtnih šahih bodo člani slovenske ekipe igrali z mimoidočimi.

Kako priljubljen je po vašem mnenju šah v Sloveniji?
Precej. Veliko je navdušencev, med drugim tudi zato, ker smo pred kratkim dobili novo svetovno šahovsko prvakinjo Lavro Unuk. Opažam, da šah med mladimi pridobiva veljavo. Nikakor ne gre za dolgočasno igro, menimo pa, da bi bila lahko njegova priljubljenost še večja, zato želimo, da nas ljudje vidijo in spoznajo, da je šah res kraljevska igra in da koristi razvoju mladih in starejših. Naše sporočilo je: ves čas je treba šahirati.

Nekako tako kot reševati sudoko ...
Recimo. Želimo, da mladi ne bi bili preveč za računalniki, ampak da bi se čim več družili med sabo in da bi imelo druženje dodano vrednost. Torej da bi se hkrati zabavali in ostali v miselni kondiciji. Šah ponuja vse to.

Ste morda tudi za to, da bi v osnovni šoli pri športni vzgoji nekaj ur namenili šahu?
Morda le tale izkušnja iz Rusije: Rusi, ki slovijo po tem, da so šahovska velesila, najprej otroka vpišejo v šahovski krožek, šele potem v šport. Zavedajo se mantre zdrav duh v zdravem telesu. Prednost dajejo miselnim procesom. Menijo, da mora človek vedno ostati mentalno fit, šah pa to možnost ponuja.

Rekli ste, da želite otroke spraviti stran od računalnika. Kaj pa, če otroci na tablicah igrajo šah?
V redu, ampak verjemite mi, še lepše je šahirati v živo. Drugače je, ko začutiš nasprotnika, ki je na drugi strani in ga lahko vidiš. Vidiš, kako trpi, kadar ga mučiš, premaguješ. Ali pa obratno. Elektronske naprave sicer ponujajo vse te možnosti in dobro je, da je tako. Računalnik je vsekakor dobrodošlo orodje, ki ti pomaga k večjemu napredku, poleg tega lahko igraš z nekom na drugi strani oceana. To so prednosti, toda čista šahovska energija, ki jo nudi dvoboj med dvema za šahovnico, je nekaj najlepšega.

Ste kdaj igrali na računalniku najtežjo stopnjo?
Poskusila sem in bila sem neuspešna. Računalnik je namreč izjemno močan, težko ga je premagati, ni pa nemogoče. Računalnik je matematično brezhiben, človek pa ima prednost v čustveni inteligenci, psihologiji.

Laura Unuk bo tudi prišla na promocijski dogodek, ste omenili. Ali ji lahko nekdo, ki le rekreativno igra, sledi kakšnih deset, dvajset potez oziroma jo lahko celo premaga? Kakšne možnosti ima nekdo, ki šah igra le za zabavo proti mojstru?
Razmerje je 90:10, ima pa vsakdo priložnost, da premaga boljšega od sebe. To je lepota šaha in tisto, kar dela šah na neki način čaroben. Laura seveda lahko zmaga v dveh potezah, lahko v dvajsetih, lahko pa se zgodi, da ima slab dan in jo nekdo premaga.

Magnus Carlsen, svetovni šahovski prvak, je zvezdnik in milijonar. Bi lahko Laura Unuk šla po njegovih stopinjah?
Vsekakor ima velike potencialne možnosti, da bo v isti eliti z najboljšimi dekleti na svetu, ki lahko živijo od šaha.

Katera so najboljša leta za šahiste?
Meja se znižuje. Velemojstre imamo že pri 12 letih ali celo prej. Ta razvoj se začne v zelo mladih letih in se stopnjuje do 30. leta, ko so šahisti na vrhuncu. Pri šahu je prednost, da se ni treba nikoli upokojiti, saj lahko igraš tudi po 70. letu odličen šah. Dokaz je Viktor Korčnoj, ki mu rečemo kar železni Viktor, ker se kosa z mladimi, kot da bi bil star 30 in ne 70 let. Za šah ni nikoli prepozno.

Je šah šport ali ne?
Pravega ste vprašali. Sem tista, ki meni, da je šah več kot šport. Ne le zato, ker se tekmuje in ker mora biti odlično pripravljen, ampak ker ima primesi umetnosti, psihologije ... V eni partiji šaha, ki lahko traja več kot pet ur, turnir pa devet dni, šahist poskusi vse. Doživi življenje v malem. Šah je miniatura življenja in mi šahisti zelo intenzivno doživljamo predvsem velike psihološke napore. Ravno zaradi teh umskih naporov je šah več kot šport. Šahu je treba zato dati večjo težo.