25. aprila je minilo okroglih 100 let organiziranega olimpizma na Slovenskem oziroma sto let od ustanovitve olimpijskega pododbora Slovenije, zato se je športno uredništvo Televizije Slovenija odločilo sprehoditi skozi čas in osvetliti vse največje uspehe slovenskih športnikov, ki so v vsem tem času spisali ogromno zgodb.

V oddaji Moje mnenje je Bojana Knez gostila štiri goste. V studiu so se ji pridružili predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, nekdanji hokejist, poznavalec športne zgodovine in predavatelj na Fakulteti za šport Tomaž Pavlin ter nekdanja olimpijca Iztok Čop ter Alenka Dovžan.

Štukelj najuspešnejši s šestimi kolajnami
Nabiranje slovenskih olimpijskih kolajn se je začelo že zelo zgodaj – že leta 1924. Tedaj je v Parizu legendarni telovadec Leon Štukelj dvakrat postal olimpijski zmagovalec, ko si je tekmece pokoril v mnogoboju in na drogu. Še eno zlato kolajno je k svoji zbirki dodal leta 1928 v Amsterdamu, kjer se je razveselil še dveh bronastih odličij. Zadnje, šesto odličje v bogati karieri, je imelo srebrn sijaj, osvojil ga je na igrah v Berlinu. V oddaji so se spomnili tudi trenutno najstarejšega še živečega slovenskega olimpijca, atleta Marka Račiča, ki je aprila letos dopolnil stoto pomlad. Leta 1948 je v Londonu nastopil v polfinalu teka na 400 m, najbolj se mu je v spomin vtisnila uvodna slovesnost iger. "Spustili so 2000 belih golobov. Ko so bili v zraku, sem mislil, da pada sneg," je dejal Račič, ki je dva meseca pred olimpijskimi tekmovanji v britanski prestolnici postal državni prvak v šprintu na 100 m. "Šprinter mora biti rojen za to. Če nisi rojen za to, lahko še tako treniraš, pa ne boš hiter," je povedal Račič in poudaril: "Takrat smo bili vsi amaterji, danes pa je en sam profesionalizem. Vmes je udaril še doping, ki je šport zelo pokvaril!"

Miroslav Cerar blestel na konju z ročaji
Po drugi svetovni vojni se je začelo razvijati veslanje. "Razvila se je veslaška sekcija, ki je vzcvetela v 60. letih s kombinacijo drugih posameznikov iz Jugoslavije. Spoznali so se iz služenja vojaškega roka, vrhunec pa je bilo nesrečno 4. mesto na igrah v Tokiu, kjer je blejski osmerec za malo zgrešil kolajno," je pojasnil Čop in dodal: "To je bil prvi velik preboj, od 80. let naprej pa je zgodba dobila zagon, izkoristili smo pogoje, kakršne Bled ponuja." Na novega šampiona se je moralo po Štuklju čakati dvajset let: na igrah v Tokiu leta 1964 je v ospredje stopil telovadec Miroslav Cerar, ki je v karieri osvojil tri olimpijska odličja, izjemen je bil tudi na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Ljubljani. "Vedno mi je bolj v spominu ostalo, ko sem naredil usodno napako," je povedal Cerar, ki je bil na olimpijskih igrah dvakrat najboljši na konju z ročaji, in sklenil: "Vse odlike, ki normalnega človeka odlikujejo in spremljajo skozi vse življenje, najdeš v telovadnici. Za našo gimnastiko govorim, da je šola vzgoje." Gabrovec je dodal, da so Slovenci resnično športni narod, ne glede na to, v kakšnem sistemu živijo: "To nam daje tisto umestitev, ki danes pomeni, da smo eden izmed najuspešnejših športnih narodov. Po številu prebivalcev spadamo med najboljših pet na svetu."

Olimpijska odličja tudi v ekipnih športih
Olimpijska odličja so osvajali tudi slovenski športniki v ekipnih tekmovanjih. Ivo Daneu in Aljoša Žorga sta morala z jugoslovansko reprezentanco na igrah v Mehiki osvojila srebro, uspešni so bili tudi košarkarji Jure Zdovc, Vinko Jelovac in Polona Dornik. Rolando Pušnik in Alenka Cuderman sta osvojila rokometni kolajni, tudi v nogometnem svetu se lahko pohvalimo z olimpijskim bronom, ki sta ga z Jugoslavijo v Los Angelesu leta 1984 osvojila Srečko Katanec in Marko Elsner.

Prva zimska medalja v Sarajevu 1984
Posebno poglavje imajo športniki z zimskih olimpijskih iger. Prvi slovenski nastop je bil že na prvih zimskih igrah leta 1924 v Chamonixu, prva medalja pa leta 1984 v Sarajevu, ki jo je prismučal Jure Franko. "Kolajno imam obešeno okrog vratu do konca življenja. To je bila tudi moja najuspešnejša sezona. Bil sem tudi trikrat tretji v svetovnem pokalu, imel sem cel kup dobrih uvrstitev in sem bil tisto leto zelo zadovoljen," se je leta 1984 spomnil Primorec. Od leta 1948 do 1988 je bilo od 264 jugoslovanskih nastopov na zimskih olimpijskih igrah kar 225 slovenskih! "Takrat smo prav živeli z zimskim športom. Gledanje smučanja v osnovnih in srednjih šolah – da o fakultetah sploh ne govorim – je bil en ritual," je pojasnil Gabrovec in dodal: "To je bilo pravo slovenstvo. Takrat se je dogajala prava navijaška zgodba." Zimski športniki so bili na zadnjih nekaj igrah izjemno uspešni, vsaka štiri leta so v domovino pripeljali lepo bero kolajn.

Čop dvakrat poskrbel za slovenski prvenec
Leto 1991 je bilo polno negotovosti, na športnem področju pa tudi zelo dejavno. Že leto dni pozneje sta prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo priborila veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj. "Dobro je bilo, da sem imel takrat 19 let. S popotnico svetovnega podprvaka izpred leta dni sploh nismo razmišljali, da ne bi šli na olimpijske igre. Ko so enkrat naši športniki nastopili na zimskih igrah, smo vedeli, da smo rešeni. Bil sem član jugoslovanske reprezentance in se spominjam odnosa do jugoslovanskih in slovenskih simbolov. To je bil naboj, ki nas je nosil," je dejal Čop. Prvo zimsko kolajno za samostojno Slovenijo je osvojila alpska smučarka Alenka Dovžan. "To so bile prve medalje, ko vidiš viseti svojo zastavo, ki ni več jugoslovanska. To je poseben občutek. Žalosti me, da tega Slovenija kot država ne zna izkoristiti," je dejala Dovžanova in pojasnila, da v tujini takšni dosežki pomenijo ogromno, na sončni strani Alp pač manj. Prvo zlato kolajno za samostojno Slovenijo sta v Sydneyju leta 2000 priborila Čop in Luka Špik.

Bi se dalo medalje bolje (iz)tržiti?
Slovenci imajo 40 različnih športnih junakov z olimpijskimi kolajnami. Bi se te dalo bolje (iz)tržiti? "To se zelo slabo trži, razen v individualnem smislu. V teh časih smo premalo naredili, da bi bil ta odnos do medalj bolj zaznan tudi preko državnega priznanja teh izjemnih rezultatov. Vprašanja, ki se v času razmisleka med koronakrizo pojavlja, je, ali smo naredili kaj narobe v tem športu? Ali smo bili pravilno vodeni, da se to ni zgodilo? Imeli smo nesrečo, da so bila vsa vodstva v samostojni Sloveniji zelo rada zraven, ko so bili rezultati, in da se ta preboj ni zgodil. V času Jugoslavije – pa ne želim biti nostalgičen – smo bili od države bolje financirani kot v samostojni Sloveniji. Upam, da se bo to stanje izboljšalo, in da bodo te medalje, ki nastajajo, dobile svoje mesto tudi v tej tako imenovani državni prepoznavi," je še povedal Gabrovec.

Celotno pogovorno oddajo si lahko še enkrat ogledate spodaj: