Britanec, ki bo čez pol leta dopolnil 50 let, je zlato olimpijsko medaljo osvojil že leta 1984 v Los Angelesu, kar mu je uspelo ponoviti še v Seulu 1988, Barceloni 1992, Atlanti 1996 in Sydneyju 2000. Letos je kot strokovni komentator BBC-ja obiskal Bled, kjer se je prejšnji konec tedna končalo svetovno prvenstvo v veslanju. V pogovoru z Lukom Petričem je med drugim razkril, da je lani kolesaril na dirki čez Ameriko, prihodnje leto pa bo nastopil v kajaku.

Na Bledu ste bili pred 22 leti kot tekmovalec. Kaj se je spremenilo?
Takrat je bila tu še Jugoslavija. Vsakič, ko si želel nekaj kupiti, ali pa le spiti kavo, si moral menjati denar – sproti, ker je bila inflacija tako visoka. Veliko je deževalo, izjemno sem bil navdušen nad naravo. Ko prideš prvič na Bled, te pogled na jezero in to kuliso prevzame. Fantastičen je. Nisem pa bil navdušen iz tekmovalnega vidika. Osvojil sem drugo in peto mesto v dvojcih s krmarjem oziroma brez. Niso ravno moji najljubši spomini na prizorišče velikega tekmovanja.

Zdaj ste tu v drugi vlogi, v vlogi komentatorja.
Pametni ljudje na BBC-ju so nam rezervirali hotel 40 kilometrov od Bleda. Vsi mi govorijo, kako je tu zvečer lepo in se prijetno družijo, mi smo pa nekje daleč stran. Narava je tam prekrasna, ampak veliko raje bi bil tu. Sem smo prišli v sredo, v četrtek smo naredili kratek izlet v Italijo, nato v Avstrijo in nazaj v Slovenijo. V vsaki državi smo spili pivo in vzelo nam je manj kot eno uro.

Kaj pa samo veslanje? Britanska ekipa je zelo kakovostna. Kako ste zadovoljni z njo?
Precej sem zadovoljen, z rezultati res ne morem biti razočaran. Naš cilj je bil osvojiti čim več olimpijskih kvot. Vsak čoln je izjemno močan in skoraj vsak lahko osvoji medaljo. Ko sem še sam veslal, smo imeli en ali dva kakovostna čolna, danes pa je reprezentanca veliko močnejšja, saj ima večina čolnov dovolj kakovosti, da se bori za medalje. Odnos, kakovost veslačev in kakovost priprav so res na visoki ravni. Morali bi sicer biti zelo zadovoljni, a hkrati imam vseeno kanček nezadovoljstva, saj vsi čolni niso nastopali ravno optimalno, tu je še rezerva za naslednje leto, kar je prav, saj olimpijske igre štejejo največ.

Ali še veslate?
Ne, že štiri leta nisem sédel v tekmovalni čoln.

Ali ne pogrešate veslanja?
Ne!

Kako to?
Še zdaj, ko potujem okoli in vidim jezero, si rečem, o, tukaj bi bilo pa lepo veslati, ali pa ko grem s trajektom čez Rokavski preliv, gledam v morje, pa si mislim, no, na temle pa ne moreš veslati. Vedno torej razmišljaš veslaško, ampak realno gledano, za veslanje moraš biti povsem pripravljen, in ko si enkrat to počel na vrhunski ravni, te rekreacija sploh ne zanima. Nekajkrat sem sicer poskusil, a dobil sem žulje. Kaj hitro se vprašaš, zakaj to počneš. To je noro!

Kako pa ohranjate kondicijo?
Pravzaprav sem pridobil nekaj kilogramov. Lani sem nastopal na kolesarski dirki čez Ameriko in blizu cilja sem imel nesrečo, v kateri sem se poškodoval. Pol leta nisem ničesar počel, pridobil sem težo. Zdaj se učim veslati v kajaku, naslednji leto bom za veliko noč tekmoval na dirki, ki bo dolga 120 milj. Tega izziva se prav veselim!

Na to vprašanje ste gotovo že velikokrat morali odgovoriti, a resnično me zanima, kaj je skrivnost vaše kariere? Ste najbolj uspešen veslač vseh časov. Veslanje je vzdržljivostni šport, a pomembna je tudi psihična priprava. Kaj je bila vaša skrivnost?
Res težko odgovorim na to. Če ti gredo stvari zlahka od rok, potem nimaš izziva. Bil sem dober, ampak sem moral trdo garati za to. To me je gnalo naprej, da sem treniral in se pripravljal. Zdi se mi, da sem zato izstopal. Spomnim se nekega francoskega novinarja, ki je razvrščal najboljše veslače. Vsakega je ocenjeval od ena do deset - po šestih, sedmih merilih, torej moč, tehnika, mentaliteta ... Kar malce jezen sem bil, ko mi je povedal, da nisem dobil niti ene desetice. Dobil sem same devetice in osmice, v seštevku pa sem bil najboljši. In če zdaj pogledam nazaj, je imel verjetno prav. Okoli sebe sem imel močnejše veslače, nekateri so bili bolj vzdržljivi, nekateri so imeli boljšo tehniko, ampak če sešteješ vse skupaj, sem imel več točk, čeprav brez desetic kot vsi ostali, izkupiček pa je veliko medalj.