Hkrati so se zahvalili številnim, ki že več desetletij skrbijo za razvoj športa invalidov.

Prireditev na Brdu je bila preplet pregleda zgodovine in delovanja zveze ter obujanja spominov. S predstavitvenimi filmi so prireditelji spomnili na bogato zgodovino športa invalidov v Sloveniji.

Predsednik zveze Damijan Lazar je poudaril pomen delovanja takšne organizacije. Ne gre le za vrhunski šport, čeprav so v šestih desetletjih slovenski športniki domov prinesli kopico medalj s paraolimpijskih iger, olimpijskih iger gluhih, iger specialne olimpijade, pa številnih svetovnih, evropskih prvenstev in svetovnih pokalov. Gre tudi za splošni vpliv na družbo, na vse boljšo vključenost in sprejetost oseb z invalidnostjo v družbi.

"Že 60 let obstajamo zaradi takih, zaradi katerih je zveza nastala. Skrbimo za podporo športu mladih. V zadnjih šestih desetletjih smo zrasli v resno organizacijo z velikim ugledom. V vsakem novem desetletju nas čakajo novi izzivi, ki pa jih bomo lahko uresničevali le skupaj kot družba. Mi zmoremo veliko, a skupaj zmoremo vse," je nagovor končal Lazar.

Slavnostni govornik je bil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. "Športnice in športniki sodite med najpomembnejše ambasadorje Slovenije. Čestitke in hvala, ker rušite stereotipe, kdo je lahko športnik. Želim, da se še naprej razvijate in dokazujete, da ni nič nemogoče," je dejal Papič.

Med prvimi zelo uspešnimi slovenskimi športniki invalidi je bil Jože Okoren, ki je leta 1972 na paraolimpijskih igrah v Heidelbergu osvojil tudi prvo medaljo za takratno Jugoslavijo. Tudi po končani aktivni karieri, v njegovi zbirki je na mednarodni in državni ravni več kot 200 medalj, je ostal povezan s športom invalidov na različnih ravneh, je pa tudi edini športnik med paraplegiki in tetraplegiki, ki je za uspešno delo v športu invalidov prejel Bloudkovo nagrado, najvišje slovensko priznanje na področju športa.

Okoren je bil pred 50 leti začetnik uspehov slovenskih športnikov, ki so se nato nadaljevali v naslednjih desetletjih. Med drugim so Slovenci na paraolimpijskih igrah doslej osvojili štiri zlate, osem srebrnih in 12 bronastih odličij.

"Vsi vemo, da so medalje samo tri. A naša zveza se trudi, da omogoči ukvarjanje s športom vsem, čakajo pa nas še veliki izzivi. Saj veste, nikoli nismo zadovoljni s tem, kar imamo," je v pogovoru med drugim dejal Okoren in se dotaknil tudi problematike osrednjega namenskega prostora za priprave, ki ga slovenski športniki invalidi še nimajo.

Dogajanje na prireditvi so popestrili tudi športniki. Navdušila sta plesalca Lara Nedeljković in Klemen Dremelj, ki sta na najboljši mogoč način predstavila inkluzijo invalidnih in neinvalidnih športnikov ter v praksi pokazala pomen misli, ki jo športniki pogosto izrečejo: "Za nas ni ovir, ovire so samo v glavi."

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec je predsedniku Lazarju in zvezi izročil priznanje OKS-a, olimpijsko častno listino. "Počaščen sem, da sem lahko med vami. Mislim, da smo stkali pristne vezi, želim si, da tako ostane še naslednjih 60 let, če je tole prvih 60," je dejal prvi mož OKS-a.

Z osrednjim dogodkom na Brdu so postavili piko i na slavnostnemu dogajanju ob okrogli obletnici. V Ljubljani bo na Krakovskem nasipu še mesec dni na ogled tudi tematska razstava, ki zaobjema različne dejavnosti športa invalidov, pod Okornovim uredniškim vodstvom pa so izdali tudi zbornik šestih desetletij delovanja zveze.