Posadka pakistanskega helikopterja je nekaj pred 4. uro rešila Tomaža Humarja, ki je bil šest dni ujet v steni osemtisočaka Nanga Parbat.

Humar je v zadovoljivem zdravstvenem stanju. Takoj po prihodu v bazni tabor ga je pregledala zdravnica, ki je ugotovila manjše ozebline, vendar do hujših posledic ni prišlo. Odhod v bolnišnico je Humar odklonil in se odločil za počitek v baznem taboru.

Humar: Bil sem kot smet na belem prtu
"Rešitev z mesta, kjer sem obstal, se mi je zdela povsem nemogoča, zato sem še posebej hvaležen, da je reševanje s pomočjo helikopterja uspelo. Po dokaj natančni napovedi vremena pred samim odhodom se je potem izkazalo povsem obratno, presenetilo me je slabo vreme in vse kar mi je preostalo je bilo ostati v steni in se čim bolj zavarovati pred vremenskimi vplivi, saj so se levo in desno od mene sprožali številni plazovi, bilo je izredno mrzlo, snežiti ni hotelo nehati, hrane nisem imel več. Bil sem kakor smet na belem prtu, kot palček v Guliverjevi deželi. Imel sem srečo, da se je vreme toliko izboljšalo, da me je lahko helikopter rešil," je za Radio Slovenija povedal Humar.

Grošelj: Drama s srečnim koncem
Potek akcije je za MMC opisal Viki Grošelj: "Na začudenje vseh vreme na začetku ni bilo dobro. Čez uro se je le toliko izboljšalo, da je helikopter lahko poletel. Reševanje je bilo izjemno dramatično in najnevarnejše v zgodovini himalaizma. Vse je potekalo le meter stran od snežne gobe. Humar je vrv lovil dvakrat. Varnostna vrv, s katero je bil pripet v steno, da ne bi omahnil v globino, se je po prijetju helikopterske vrvi k sreči strgala. Na vrvi je visel vse do pristanka v baznem taboru."

Kot je znano, je bil Tomaž Humar v preteklih šestih dneh ujet na višini 6.300 metrov v Rupalski steni, ki je s 4.700 metri najvišja na svetu. Ves čas je moral ždeti v luknji, veliki en kvadratni meter. Zadnjih nekaj dni je prebil brez hrane.

O Humarju tudi tuji mediji
O reševanju Humarja je prvič poročala tudi agencija Reuters. "S helikopterjem smo delovali 300 metrov nad normalno mejo," je za Reuters dejal predstavnik pakistanske vojske Atigue Rehman in dodal, da je s Humarjem "vse v najlepšem redu." Reuters opisuje Nanga Parbat kot najnevarnejšo goro na svetu, ki je terjala že mnogo žrtev, zato je dobila vzdevek ubijalska gora. O reševanju slovenskega alpinista se je na dolgo razpisala tudi spletna stran BBC-ja, ki je novico uvrstila med svetovne dogodke dneva.

Anketa: Večina meni, da Humar ogroža sebe in druge

Na anketo o Humarjevi misiji na Nanga Parbat so se množično odzvali tudi naši bralci. 53 odstotkov jih meni, da je Humarjevo početje ogrožanje samega sebe in drugih, 27 odstotkov, da je to alpinistični podvig brez primere, 14 odstokov pa, da gre za velik medijsko-sponzorski projekt. Štirje odstotki bralcev menijo, da gre za promocijo Slovenije, dva odstotka tistih, ki so glasovali, pa Humarjeva odisejada ne zanima.

Športni psiholog Tušak o ekstremnih podvigih
O tem, kaj žene ljudi v take ekstremne podvige, smo povprašali tudi priznanega športnega psihologa Mateja Tušaka: "To je težko povedati, ker so motivi za tako početje zelo raznoliki. Tudi vrhunske športnike motivirajo različne stvari. Vsekakor se je pokazalo, da imajo alpinisti specifičen osebnostni profil. To pomeni, da so to ljudje, ki imajo močno osebnostno motivacijo, to je motivacijo po dosežkih, so relativno odprti, komunikativni, predvsem pa se znajo veliko bolj kot drugi soočati s stresom, anksioznostjo in se bolje znajdejo v ekstremnih sitauacijah."

Na vprašanje, zakaj je javnost o Humarjevem projektu tako razdvojena, pa Tušak odgovarja: "Vsi vrhunski dosežki povzročajo razdvojenost. To pa zato, ker je cena za običajne ljudi visoka in pogosto nerazumljiva. Sam način, kako je to Humar izvedel, je razdvojil tudi samo strokovno javnost. Takih dram je namreč zelo veliko, tudi sicer v alpinizmu, samo nobena televizija jih v živo ne prenaša in ljudem zato niso blizu."

Ruplova zahvala Pakistanu za pomoč
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je pakistanskemu kolegu Kuršidu Kasuriju zahvalil za pomoč pri reševanju alpinista Tomaža Humarja in izrazil željo po čimprejšnjem srečanju. Ob tem ga je povabil, naj obišče Slovenijo. Sicer pa je zunanji minister pozdravil uspeh reševalne akcije, v katero je bilo od začetka vključeno tudi ministrstvo za zunanje zadeve.