Za sofinanciranje športa iz državnega proračuna so potrdili razvrstitev panog v razrede, v prvem so atletika, hokej na ledu, jadranje, judo, kajak kanu mirne vode in slalom, cestno kolesarstvo, košarka in košarka 3 na 3, namizni tenis, nogomet, odbojka, športno plezanje, plavanje, nogomet, alpsko smučanje, biatlon, deskanje na snegu, smučarski skoki, strelstvo, taekwondo (WTF) in tenis.

Panoge razvrstil računalniški sistem
Direktor direktorata za šport Boro Štumbelj je pojasnil, da so na osnovi pravilnika podatke vnesli v računalniški sistem, ki je potem panoge razvrstil. V razpravi je bilo kar nekaj pomislekov, saj je denimo cheerleading v drugem razredu in pred športno gimnastiko, futsal pa v tretjem razredu na 43. mestu. Štrumbelj je dodal, da so uspešnost in medalje na mednarodnih tekmah pomembno merilo, dodatno pa je množičnost.

Gregor Jurak je opozoril, da so zelo pomanjkljivi podatki, ki so bili uporabljeni pri pregledu športa v državi med letoma 2012 in 2017 za vpogled v uresničevanja nacionalnega programa športa, "saj ne deluje informacijski sistem športa in je stanje na tem področju slabše kot pred 18 leti". Štrumbelj je zato predlagal, da je to področje treba čim prej izboljšati. Edvard Kolar pa je opozoril, da bodo cilji uresničeni le, če bosta država in lokalna skupnost namenili dovolj denarja.

Povečanje deleža športno dejavnih odraslih na 70 odstotkov
Poglavitni cilji nacionalnega programa do leta 2023 pa so povečanje deleža športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije na 70 odstotkov, deleža športno dejavnih prebivalcev v strokovno vodenih programih za tri odstotne točke, števila športnikov v tekmovalnih sistemih za tri odstotke, izboljšati je treba prepoznavnost športa - pomembnega družbenega podsistema ter obdržati število vrhunskih športnikov.

Pravilnik o usposabljanju strokovnih delavcev v športu podrobneje določa obvezne vsebine programov usposabljanj, trajanje posameznih stopenj, postopek sprejemanja programov, pogoje za vodjo programa usposabljanja, zahtevane reference za predavatelje obveznih vsebin usposabljanj.

Prav tako določa najvišjo ceno usposabljanja, podrobnejše pogoje za vključitev v program usposabljanj, oblike in način obveznega preverjanja znanja, vsebino in obliko diplome, način vrednotenja kompetenc, pridobljenih v formalnem in neformalnem izobraževanju ter merila za prehode med programi usposabljanj, pa tudi način spremljanja in evalvacije programov usposabljanj, letno poročanje o izvajanju programov usposabljanj in nadzor nad izvajanjem.

Štrumbelj je predlagal, da naj se pri predlogu sprememb skuša izogniti prevelikemu normiranju ter da naj se bolj zaupa nacionalnim panožnim zvezam in naj se upoštevajo. Ob koncu so razpravljali tudi o lanskem programu Slovenske protidopinške organizacije Sloado; generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije Marko Vavpetič je predlagal, naj se v oceno posamezne zveze upošteva tudi sodelovanje s Sloado.

Strokovni svet oblikoval tri komisije
Strokovni svet je oblikoval tri komisije, razvojno-ekspertno, ki jo bo vodil nekdanji rokometaš in trener Marko Šibila, za strategijo športa pod vodstvom nekdanjega svetovnega prvaka v smučarskih skokih Francija Petka, in pravno-administrativno, ki jo bo vodil Patrik Peroša, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze. V pritožbeno komisijo Fundacije za šport (FŠO) so imenovali gimnastičnega trenerja Edvarda Kolarja, ki je opravljal številne vodilne funkcije v športu in je zdaj predsednik uprave Športne loterije.