Dr. Bach, dobrodošli spet v Sloveniji. Prišli ste v idealnem trenutku, za nami je celo po visokih slovenskih merilih izjemen teden – dva Slovenca sta zasijala na Dirki po Franciji, slovenski športniki pa so blesteli tudi drugod … Odlično poznate naš šport – kakšna je po vašem mnenju vloga Slovenije v olimpijskem gibanju in športu sploh?
Slovenija je športni velikan. Čeprav ste majhna država, ste prava športna velesila. Po številu olimpijskih medalj na prebivalca ste v svetovnem vrhu. Lahko ste izjemno ponosni na svoje športnike in športne dosežke. Šport je v Sloveniji del življenja, kar je odlična spodbuda športnikom in tudi športnim funkcionarjem v MOK-u in drugih športnih zvezah.

Ta teden prvič praznujemo dan slovenskega športa, zato ste tudi tukaj, poleg tega pa ste se prišli poklonit pokojnemu dr. Janezu Kocijančiču, dolgoletnemu predsedniku OKS-ja in predsedniku Evropskih olimpijskih komitejev. Slišal sem, da ste zelo cenili njegovo mnenje. S čim se vam je najbolj vtisnil v spomin?
Pri njem sem najbolj občudoval odnos do njegove bolezni. To je bilo nekaj izjemnega. Zelo zgodaj mi je povedal, da je zbolel, že takrat sem vedel, kaj se bo zgodilo. Ko sem se z njim pogovarjal po telefonu v njegovih zadnjih dneh, je na svojo usodo gledal izjemno mirno in razumno. Tega ne bom pozabil nikoli, vedno ga bom občudoval in zelo me veseli, da smo ga lahko še pred smrtjo počastili z najvišjim priznanjem, z redom MOK-a. Celo v takih okoliščinah se pokaže znamenita slovenska nepopustljivost.

Namen vašega obiska pa so bila tudi srečanja z najvišjimi predstavniki slovenske vlade in to, da bi jih navdihnili k večjim naložbam v šport, kar je del vašega "Bachovega načrta". Z njim želite vlade po svetu spodbuditi k naložbam v šport med koronsko krizo in po njej. Nam lahko poveste več o tem, kako nameravate k temu spodbuditi vlade in države?
Ta kriza je pokazala, da je šport del rešitve. Že med krizo so se ljudje še bolj zavedeli pomena športa za telesno, pa tudi za dušeno zdravje zaradi omejitve gibanja. Če pogledate podatke o smrtnosti, je zelo velik delež umrlih imel pridružene zdravstvene težave, predvsem debelost in srčno-žilne težave. Šport najbolje preprečuje oboje. Če ste športno dejavni, niste predebeli, prav tako pa krepite svoj srčno-žilni sistem. Šport koristi tudi duševnemu zdravju. Veliko ljudi se je tega zavedalo, šport je bil zelo koristen med ustavitvijo družbe, prav tako pa je zelo pomemben tudi med okrevanjem.

Šport je eno od družbenih veziv, povezuje vse ljudi, ne glede na njihovo ozadje, družbeni položaj, verska ali politična prepričanja … Vsi Slovenci enotno podpirajo svoje športnike. Šport je tudi pomemben dejavnik v gospodarstvu, ima pa tudi zelo pomembno vlogo v narodnem izobraževanju. To so dejstva, in videli smo, da se številni zavedajo tega, ko smo na svojem spletnem olimpijskem kanalu priredili dan olimpijske rekreacije.

Takrat se je pol milijarde ljudi seznanilo s tem pomenom športa. Pozneje so to poudarili tudi Združeni narodi, generalni sekretar je to poudaril, ko je nagovoril generalno skupščino, s Svetovno zdravstveno organizacijo smo sklenili dogovor o sodelovanju. OZN, MOK in WHO zdaj v skupni kampanji poudarjamo pomen športa, s čimer želimo prepričati vlade, da morajo vključiti šport v programe okrevanja držav po krizi. Ko sem govoril z vašim premierjem, mi ga ni bilo treba opozarjati na to, saj se zelo dobro zaveda pozitivne vloge športa in podpira športne dejavnosti. Govorila sva o tem, kako čim hitreje zagotoviti uvajanje in izvajanje teh programov, ki bodo koristili vsem Slovencem in še povečali narodni ponos na slovenske športnike.

To je zelo obetavno. Kot ste rekli, je šport odgovor in rešitev …
Ne edini, eden od …

Eden od odgovorov in rešitev, toda koronakriza je zelo prizadela šport, mednarodni in olimpijski, olimpijske igre v Tokiu so bile celo prestavljene. Bodo izvedene?
Verjamemo, da bodo. Tour de France z zgodovinskimi zmagami slovenskih kolesarjev je dokazal, da se da že ob zdajšnjih omejitvah prirejati največja tekmovanja. Poleg tega spremljamo opogumljajoča poročila znanstvenikov, zdravnikov in WHO-ja o zelo hitrem razvoju hitrih testov in cepiv. Verjamemo, da bodo na voljo že na začetku prihodnjega leta, kar bo še bolj pripomoglo k izvedbi olimpijskih iger. Pripravite se na Tokio julija in avgusta prihodnje leto, na nove slovenske medalje.

Bomo, vsekakor. Pa ima MOK rezervni načrt, če bi šlo kaj narobe?
Popolnoma se posvečamo izvedbi olimpijskih iger julija in avgusta in paraolimpijskih iger za njimi.

Torej ne razmišljate o morebitni odpovedi? Bi bil to hud udarec MOK-u?
Smo popolnoma osredotočeni, nočem ugibati o tem, kaj bi se lahko zgodilo … Naš pristop mora biti realističen, pripravljamo se na različne mogoče okoliščine, vendar igre bodo.

Olimpijsko gibanje že dolgo razpravlja o zmanjšanju obsega iger, saj so postale zelo obsežne in težko izvedljive. Tudi to je bila ena od vaših zamisli na začetku vašega predsedovanja. Kako daleč je pri tem športni svet? Igre so še vedno izjemno obsežne in še rastejo. Bi koronakriza lahko izzvala nov pristop?
Že pred njo smo začeli spreminjati pristop, to je del programa Olimpijska agenda 2020. Prve igre, ki bodo izvedene v skladu z Agendo 2020 bodo v Parizu in nato v Los Angelesu. Na njih bodo uporabili več kot 90 odstotkov obstoječe infrastrukture. To je velik napredek v primerjavi z dozdajšnjimi številkami. Občutno, za okoli 90 odstotkov, smo znižali tudi stroške kandidature, kar je bilo opazno že med zadnjo izbiro prizorišča zimskih iger. Že v Tokiu bomo s prireditelji zaradi koronskih ukrepov omejili storitve za vse udeležence, razen za športnike. Športniki in prizorišča morajo ostati pravi olimpijski, za vse druge udeležence pa bomo raven storitev omejili in olimpijske igre prilagodili svetu po koroni.

Omenili ste svoj načrt za spodbujanje vladnih naložb v šport, dotaknili ste se izobraževanja in zdravstva … To so bistvena vprašanja za vse človeštvo – predvsem zdravstvo, pa družbena pravičnost, človekove pravice … MOK je ena od gonilnih sil tudi v diplomaciji, po drugi strani pa je apolitičen, denimo pri svobodi govora o človekovih pravicah. Športniki med igrami ne smejo protestirati za človekove pravice. Je to pravi pristop za 21. stoletje?
MOK je politično neopredeljen, ni pa tako naiven, da bi verjel, da je lahko apolitičen. To je razlika. Seveda se moramo zavedati, da imajo naše odločitve tudi politične posledice. Svetu vladajo politiki,ne športne organizacije. Ostati moramo politično nevtralni, saj sicer ne moremo izpolniti poslanstva olimpijskih iger, ki povezujejo športnike iz 206 nacionalnih olimpijskih komitejev in športnike MOK-ove begunske reprezentance pod eno streho.
Vedno moramo spoštovati poslanstvo olimpijskih iger. Igre so predvsem največji svetovni športni dogodek. V ospredju mora biti šport, spoštovati moramo vse udeležence, vsi udeleženci pa morajo spoštovati to, da so vsi tekmeci športniki, ki želijo tekmovati, se posvečati športu in uživati v trenutku slave, ko prejmejo medaljo, denimo. Zunaj tekmovališč, tekmovanj in podelitev pa vsi športniki lahko neovirano izražajo svoje mnenje. To lahko počnejo na družbenih medijih, v intervjujih, srečanjih … Pri MOK-u skupaj s športniki iščemo poti, kako bi lahko še bolje predstavili olimpijske vrednote prepovedi zapostavljanja. To je namreč nekaj drugega kot politični protesti.

Pa si predstavljate, da bi športniki v Tokiu posnemali Kaepernickovo klečanje pred začetkom tekmovanj, kot to počnejo v NBA-ju, ali angleški Premier ligi, ali v nogometni ligi prvakov? Bi to odobravali ali spoštovali?
Nacionalne Komisije športnikov so ravno sredi razprave o tem, nočem posegati vanjo. Športniki se morajo o tem pogovoriti med seboj. Nekateri nacionalni olimpijski komiteji so nas že prej obvestili, da razpravljajo o tem. Večina športnikov si želi, da bi bil na tekmovališčih in tudi na podelitvah v ospredju šport in da bi jih spoštovali, po drugi strani pa si želijo tudi možnosti zavzemanja za olimpijske vrednote. Komisije športnikov razpravljajo o tem, in verjamem, da bomo našli dobro rešitev. Vsi se morajo zavedati, da ne gre le za njihovo pravico do izražanja mnenja, ampak morajo dovoliti tudi izražanje nasprotnih mnenj. So tekmovanja primeren oder za to? Odločitev prepuščamo športnikom.

Veste, o čem govorite, funkcionarsko kariero ste začeli kot zastopnik športnikov, bili ste član prve Komisije športnikov v zgodovini. Je v MOK-u mnenje športnikov zdaj dovolj upoštevano?
Organizirani smo zelo demokratično. Člane Komisije športnikov izvolijo športniki na olimpijskih igrah. To je temeljna demokracija, vsi tekmovalci in tekmovalke imajo po en glas. Predsednik Komisije športnikov, ki ga prav tako izberejo športniki, je član izvršnega odbora MOK-a z enako glasovalno pravico, kot jo ima drugih 14 članov odbora. Športniki so popolnoma vključeni v odločanje na vseh ravneh, saj lahko sodelujejo tudi v vseh Komisijah, v katerih želijo. Izvoljeni predstavniki športnikov sodelujejo pri vseh odločitvah.

Po drugi strani pa je bil MOK ustanovljen konec 19. stoletja kot klub, to je bilo takrat običajno. Je taka organizacija MOK-a, ki ste jo v zadnjih letih že precej prenovili, primerna za reševanje športnih izzivov 21. stoletja?
Da, in mislim, da smo to dokazali z uspešnostjo olimpijskih iger in našim ugledom v mednarodni skupnosti. Marsikaj smo spremenili. Denimo, 34 članov MOK-a od 104 je olimpijskih športnikov. Občutno smo povečali tudi zastopanost žensk, ki jih je zdaj okoli 37 odstotkov, v Komisijah športnikov pa 47 odstotkov. Tudi povprečna starost članov MOK-a se je precej znižala, zdaj je 57 let. Te spremembe so se izkazale za zelo uspešne. Zdaj večina članov MOK-a lahko odloča samostojno, neodvisno od mednarodne zveze, od nacionalnih komitejev, od političnih strank in drugih skupin pritiska. Članom smo omogočili širši pogled na vse teme, globalni vpogled namesto zgolj državnega ali celinskega. To je prineslo veliko izboljšav in večjo veljavo športnikov v MOK-u.

Vemo, da se boste prihodnje leto potegovali za nov štiriletni mandat. Ste zadovoljni s tem, kako se MOK spopada s spornimi praksami, denimo z dopingom? Med krizo z Rusijo so vam očitali, da se postavljate na njeno stran, ob tem pa so se porajala vprašanja človekovih pravic, čemu kaznovati vse športnike in jim prepovedati tekmovati pod svojo zastavo. Poleg tega sta sporna nameščanje izidov tekem in korupcija, tudi v MOK-u, zdaj še vprašanje določanja spola … Ste zadovoljni z odzivi MOK-a na ta nova, čedalje bolj zapletena vprašanja?
Veliko vprašanj v enem. MOK bo vedno tarča kritik. Pri teh zelo zapletenih vprašanjih, ki jih omenjate, ni rešitev, ki bi zadovoljile vse. Pri spopadanju z njimi skušamo slediti olimpijskim načelom. Pri dopingu in ruskih zlorabah protidopinškega sistema, ki ste jih omenili, smo sledili načelu individualne pravice. Noben športnik ne sme biti kaznovan za napake ali zlorabe njihovih vlad ali funkcionarjev, če v njih ni sodeloval. To ne velja le za Rusijo, to velja za vse države, ki kršijo svetovni protidopinški kodeks.

Kako naj MOK, ki je športna organizacija, kaznuje športnika, ki ni ničesar kriv? Če je kriv, bo kaznovan, če pa ni, mu moramo dovoliti tekmovati, da bo dober zgled, predvsem svojim rojakom. Pri dopingu sledi MOK politiki ničelne tolerance in politiki individualne pravice. Nočemo kolektivnih kazni športnikov iz določene države ali športne zveze. Omenili ste tudi človekove pravice. Pri tem sledimo načelu, ki smo ga uvedli med reformami, da moramo upoštevati vsa vprašanja človekovih pravic, povezana z igrami. MOK si ne domišlja, da ima toliko vpliva, da bi lahko vplival na zakonodajo ali politične ureditve držav. MOK odgovarja za organizacijo olimpijskih iger, na katerih zahtevamo spoštovanje človekovih pravic vseh udeležencev in enako obravnavo vseh, nedopustno je kakršno koli zapostavljanje. Država gostiteljica mora denimo zagotoviti prost dostop do spleta na olimpijskih prizoriščih. To je naša odgovornost, ki jo jemljemo zelo resno.

Še zadnje vprašanje, dr. Bach. V Sloveniji ste se srečali tudi s predsednikom Uefe, Aleksandrom Čeferinom. Nogomet je najbolj priljubljena igra na svetu, ki pa se tudi spopada s težavami, na primer pri uvajanju nove tehnologije, pa tudi s "finančnim fair playem", saj je postal šport ogromen posel. Kaj menite o finančnem fair playu? Ne le v nogometu, tudi drugje?
To je zelo pomembno. V MOK-u imamo popolnoma drugačen sistem, sledimo modelu solidarnosti. Za MOK denar ni cilj, ampak zgolj sredstvo za promocijo olimpijskih vrednot. MOK 90 odstotkov zaslužka od iger razdeli športnikom, gostiteljem, nacionalnim komitejem in mednarodnim športnim zvezam za razvoj športa po svetu. Ne zanima nas ustvarjanje dobička, ampak razvoj športa. O nogometu lahko govorim le kot navijač, ne kot predsednik MOK-a, saj UEFA in FIFA sami odločata o sebi. Sam lahko rečem, da mi je všeč omejitev zneska plač v nekaterih ameriških tekmovanjih.

Ki so zaprtega tipa …
Imajo pa druge težave, ki mi niso všeč, denimo to, da ne upoštevajo svetovnega protidopinškega kodeksa. Omejitev skupne vsote plač je dokaj koristna, čeprav vem, da bi jo v nogometu zelo težko uvedli po vsem svetu. Mislim, da Aleksander odlično vodi Uefo, resnično se bojuje za ferplej in tudi za finančni ferplej. Lahko mu le čestitam za izvedbo zaključnega turnirja Lige prvakov, ki se je seveda končal najbolje mogoče …

Seveda, saj ste Nemec.
Uspelo mu je zagotoviti varno okolje za vse ekipe in sodelujoče tako hitro po koncu omejitev športnih tekmovanj. Res se je izkazal.

Najlepša hvala za pogovor, dr. Bach. Uživajte v Sloveniji, v športu in na olimpijskih igrah, ki bodo, upajmo, poleti v Tokiu, vse najboljše vam želim, predvsem pa veliko zdravja.
Hvala vam in hvala Sloveniji za izjemen prispevek olimpijskemu gibanju, še enkrat čestitam za Tour de France in vse dobro v pripravah na Tokio.

Najlepša hvala, to je šele začetek.
Hvala.

Prevajalec: Gregor Jankovič