Slovenija je tako v Puebli osvojila še drugo medaljo, potem ko je bila Franka Anić v sredo prav tako bronasta. Ključna je bila četrtfinalna borba proti Poljaku Piotru Hatowskemu. Ob uvrstitvi v polfinale si je Trajković zagotovil vsaj bron, vendar je plačal davek udarca, ki ga je dobil v prvi borbi. Dvoboj proti Gaboncu Obameju, prvemu nosilcu kategorije nad 87 kg, je moral tako kljub naporom maserja Maria Dušaka predati.

"Dobil sem udarec s kolenom v desno mišico. Ker so si borbe sledile druga za drugo, udarca nisem preveč čutil, toda pred polfinali je bil triurni odmor. Bolečina je bila vedno hujša. Vse smo naredili, kar smo lahko, nogo tudi povili, toda žal ni šlo. Vse tri borbe sem sicer taktično in tehnično dobro izpeljal, čeprav mi je proti koncu zmanjkovalo moči," je povedal slovenski borec.

Seveda se lahko le vprašamo, česa vsega je bil še zmožen Trajković, ki je v Mehiko dopotoval v zelo dobri formi. "V polfinalu bi nastopil proti olimpijskemu podprvaku, s katerim sem pred dvema mesecema treniral v Parizu. Lahko smo pametni, kaj bi bilo, če bi bilo, ampak bil sem res odlično pripravljen."