Med njimi je tudi deset slovenskih predstavnikov na blazinah. Francija je nedolgo nazaj spustila zastor na svetovno prvenstvo v ragbiju, o katerem se v tukajšnjih časopisih še vedno obširno piše.

Domača reprezentanca ni izpolnila želja ljudstva, stadioni pa so bili polni do zadnjega sedeža že v predtekmovanju. Montpellier je ena od trdnjav tukajšnjega športa. Na vsakem koraku nas opozarjajo, da bo njihova dežela po dolgem obdobju znova gostila največji športni dogodek.

Pod petimi krogi so bili v galski deželi po drugi svetovni vojni le športniki, ki so si izbrali zimske športe. Po 26. juliju naslednje leto pa bo Pariz znova športna prestolnica sveta.

Če gledamo zgolj z vidika olimpijskih iger, je bilo to nazadnje, reci in piši, pred 99 leti. Niti enkrat po drugi svetovni vojni se francoska prestolnica, ali pa katero drugo francosko mesto, ni znašla v vlogi prireditelja Iger.

Že omenjene zimske igre so bile leta 1968 v Grenoblu in dobri dve desetletji pozneje še v Albertvillu, kjer je na največje tekmovanje prvič s svojo trobarvnico vkorakala tudi Slovenija.

Že omenjeni ragbi je v Franciji visoko uvrščena športna panoga. Časopisi mu namenjajo precej prostora. Za nas športne poročevalce je seveda v ospredju sloviti L'Equipe, kjer je najmanj ena stran vsak dan namenjena prav ragbiju.

Tudi judo ima zelo visoko mesto v francoskem pojmovanju športa. To smo doživeli včeraj v tukajšnji dvorani Sud de France – jug Francije, ki je bila lepo polna že v dopoldanskih kvalifikacijah.

Hitro pa se je videlo, da skorajda vsi, ki so prišli, judo tudi razumejo do zadnje potankosti. Res užitek in že zdajle se veselim obiska večnamenske dvorane, kjer so postavili štiri borbene blazine, tudi danes in jutri. Da ne rečem, čez dobrih osem mesecev, ko bodo judoisti o medaljah odločali na slikovitem objektu, nedaleč stran od Eifflovega stolpa.

Dve imeni sta v Franciji močno izpostavljeni – Teddy Riner in Clarisse Agbegnenou. Oba sta se že spogledovala s koncem kariere, oba nastopata precej manj kot včasih in nista na vrhu svetovne lestvice v svojih kategorijah. Sta pa ostala zraven ravno zaradi Pariza 2024.

To bo poseben mejnik tudi za naše judoiste. Vse od Aten pred zdaj že skoraj dvema desetletjema so se slovenski judoisti, bolje rečeno judoistke, z olimpijskih iger vračali z medaljo.

Tega niza ne zaznav nobena druga športna panoga pri nas. Za zdajšnjo generacijo slovenskih borcev v kimonu pa bo to ogromen izziv, da nadaljujejo s tem nizom, da ne uporabim naslednjega, s to tradicijo, s katero so nas razvajale naše borke.

Pred Parizom pa zdajšnjo generacijo čaka še obilo dokazovanj, iskanje vstopnic na olimpijske blazine in najmanj še eno evropsko in eno svetovno prvenstvo.