Zaznamovala ga je predanost športu, vedo povedati kolegi, s katerimi so orali ledino športnega novinarstva. Ekipi naše televizije se je pridružil pred olimpijskimi igrami v Montrealu 1976 – pred skoraj pol stoletja. Ne več rosno mlad, a zagnan, poln delovnega elana. Ob nasvetih Marka Rožmana je od asistenta začetnika hitro napredoval v reporterja in postal nepozaben televizijski glas.

Prenašal je dogajanje na poletnih in zimskih olimpijskih igrah v obdobju 1976–2002, najgloblji pečat pa je pustil s prenosi teniških dvobojev in tekem smučarskih skokov, na katerih je spremljal vseh 15 zmag Primoža Peterke. Serijskega skakalnega šampiona je pospremil do dveh velikih kristalnih globusov. Njegov glas je bilo slišati tudi ob največjem uspehu Francija Petka, ko je leta 1991 osvojil naslov svetovnega prvaka v Predazzu.

Prenos finala v Planici marca 1997, ko je Primož Peterka prvič zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala:

Med vrhunce svoje kariere je, kot je povedal pred desetimi leti, štel tudi finale vaterpolskega olimpijskega turnirja, ko sta se v Seulu za zlato udarili reprezentanci Jugoslavije in ZDA: "Bilo je šest podaljškov, Jugoslavija, takrat svetovna velesila, je zmagala za en gol. Vsi smo stoje komentirali in se drli kot jesiharji. V Sloveniji je bila tekma ravno v nedeljo v času kosila. Prekrasno."

Lajevec je imel ob prihodu na TV Slovenija odličnega učitelja v Marku Rožmanu. "Spomnim se, kako nas je učil. Rekel je, da se je treba držati nekaterih pravil: govorite raje manj kot več, ne govorite tistega, kar gledalec vidi na zaslonu, saj ne delamo za slepe, naučite se pravil športa, ki ga pokrivate ... In kaj vidim danes? Gledam košarko in mi komentator govori, da je zadel prvi prosti met in zgrešil drugega. Saj to vendar vidim na zaslonu," je v takratnem pogovoru še povedal Lajevec.

Zmaga Primoža Peterke v Engelbergu januarja 1997:

Sorodna novica Uho starega mačka sliši, da dandanes mnogi "krakajo" v mikrofon