V sredo bo minilo 20 let, odkar je v Sydneyju prvič na olimpijskih igrah v čast zmagovalcu zadonela Zdravljica. Ne enkrat, ampak dvakrat. Najprej za veslača Iztoka Čopa in Luko Špika v dvojnem dvojcu, nato za strelca Rajmonda Debevca. 23. september je tako zelo primeren dan za slovenski praznik športa. Na MMC-ju bomo dneve do srede odštevali z zlatimi olimpijci na poletnih igrah, najprej z judoistko Urško Žolnir Jugovar.

Urška je bila prva med varovanci trenerja Marjana Fabjana, ki je s tako pomembnega športnega dogodka prinesla medaljo. V Atenah je bila leta 2004 bronasta, osem let pozneje pa je v kategoriji do 63 kg postala prva slovenska olimpijska prvakinja v judu. Osvojila je še dve bronasti odličji na SP-jih in štiri na EP-jih (leta 2009 je bila zlata). Po karieri je ostala v judu in je trenerka prve ekipe kluba Z'dežele Sankaku. Živi v Žalcu, največ časa ji trenutno vzame hči Nola.

Kako ste preživeli letošnje leto, ki ga je zaznamoval novi koronavirus, in kje ste porabili turistični bon?
Bilo je kar stresno, obenem pa dobrodošlo za pristno družinsko življenje. Tri mesece in pol sva bila z možem zelo povezana s hčerko. Zdi se mi, da vse preveč hitimo. Hčerka je v vrtcu, midva z možem v službi, vidimo se le zvečer tri ure. Bonov še nismo porabili v celoti, smo pa že bili na Rogli, kjer smo zelo pogosto. Radi imamo pohodništvo, obiščemo na primer Lovrenška jezera ali pa gremo v savno, bazene, ob slabem vremenu tudi v telovadnico.

Vas ljudje še prepoznajo?
Me, ampak zdaj se bolj sprašujejo, ali sem to res jaz. Kar gledajo in rečejo: Ali ste prava? Vsak reče: Ali niste bili malo bolj močni? Odgovorim jim, da televizija naredi svoje.

Katere olimpijske igre so bile za vas najlepše?
Igre v Londonu. To je bila krona moje kariere, pa tudi sicer je bilo nepozabno, vzeli smo si čas za ogled mesta ... Sem bila pa vseeno na koncu tudi vesela, da grem domov. Rekla sem si, da se bom končno odpočila, pa je bilo malo počitka in toliko več obveznosti.

Kako komentirate, da imamo po novem v Sloveniji dan športa?
Prav je tako. Zaslužimo si svoj dan, pa tudi trenerji in funkcionarji. Športniki smo ambasadorji Slovenije, poglejte samo letošnjo Dirko po Franciji. Zaradi Rogliča in Pogačarja je Slovenija še bolj prepoznavna.

Kako boste preživeli dan športa?
Z nogo v zraku, hladila bom koleno. Na operacijo grem. Gre za staro poškodbo. Takrat ni bilo videti preveč resno, ampak se je pokazalo, da le ni tako nedolžno. Treba bo odstraniti meniskus iz levega kolena. Navzdol težko hodim, če imam hčerko v rokah, je to dodatnih 13 kilogramov in me kar boli.

Kaj bi sporočili mladim, ki želijo po vaši poti in sanjajo o olimpijski medalji?
Vedite, da z vsakim trdim delom pride rezultat, da se medalje ne ustvarjajo takrat, ko misliš, da si prišel do svojega limita, ampak takrat, ko greš čez svoj limit in ti je najhujše. Delajte dobro, mislite pozitivno in bodite dobri ljudje!

Jutri bo na istih šest vprašanj odgovoril strelec Rajmond Debevec.