Poleg težavnosti so italijanski organizatorji izvedli tudi tekmo za svetovni pokal v hitrosti.

Slovenci na njej niso sodelovali, letos so se v tej disciplini preizkusili na prvih dveh tekmah v Chamonixu in Villarsu.

Se spomnite testiranja v osnovni šoli?
Verjetno nas je večina morala med osnovnim in srednjim šolanjem opravljati testiranja. Ena izmed preizkušenj je bil tek na 60 metrov. Ne spomnim se več svojega najboljšega časa, svetovni rekord na tej razdalji pa v moški konkurenci znaša 6,34. Tekmovalci v hitrostnem plezanju morajo štirikrat krajšo razdaljo premagati navpično. In niso štirikrat počasnejši. Svetovni rekord je pred letom dni postavil Iranec Reza Alipour Shenanzadifard, njegov čas je bil 5 sekund in 48 stotink. Iranec je tudi letos med najboljšimi, v Moskvi je aprila zmagal, tokrat se je moral po napaki v polfinalu zadovoljiti s tretjim mestom. Najboljši je bil tokrat Ukrajinec Danil Boldyrev, v finalu je uro ustavil pri 5,58 in Rusa Šilova premagal za 12 stotink sekunde.

Tesno v dvoboju za tretje mesto
Najtesneje je bilo v ženskem dvoboju za tretje mesto, kjer je Anouck Jaubert iz Francije Poljakinjo Aleksandro Kalučko premagala za nič več kot tisočinko sekunde. Takšna napetost je sestavni del vsakega tekmovanja v hitrosti poleg tega, da se človeški pajki po steni gibljejo z neverjetno hitrostjo in to po oprimkih, ki navadnemu smrtniku ne bi zadostovali niti za nekajsekundno visenje. Še ena zanimivost iz ženskih izločilnih bojev. Kar trije pari četrtfinala so prinesli tekmo med Poljakinjo in Rusinjo, na koncu je zmagala Rusinja Julija Kaplina.

Okoli 800 gledalcev je tekmovanje spremljalo kljub dežju, ki je ponehal kmalu po tem, ko so bili znani zmagovalci. Še ena lastnost ljubiteljev plezanja – vztrajajo v kakršnem koli vremenu.

Nekateri hitrost trenirajo resneje
In kje so tu Slovenci? Nekateri hitrost trenirajo resneje, drugi se še niso sprijaznili s tem, da je to postal pogoj za uvrstitev na olimpijske igre. Posebej v moški konkurenci lahko kandidate preštejemo na prste ene roke. Pri ženskah je drugače. Poleg Janje Garnbret, ki je v vseh pogledih naša najboljša plezalka, ima selektor na voljo kopico mladih tekmovalk, ki bodo z veseljem izkoristile novo steno v Celju. Na dveh tekmah svetovnega pokala so se že preizkusili in nekateri osebne rekorde močno izboljšali. Res so še daleč od svetovnega vrha, a nič zato. Mina Markovič je ta konec tedna omenila, da bo za olimpijsko medaljo zadostovalo biti res dober v dveh in konkurenčen v tretji disciplini. Moder nasvet izkušene tekmovalke je vredno upoštevati.