Judo je brez dvoma športna disciplina, ki si je z uspehi v zadnjih letih tudi pri nas izborila kar vidno mesto. Je pa še vedno daleč od tega, da bi mu priznavali vse tisto, kar si zasluži. Vse od domačega evropskega prvenstva pred sedmimi leti v Mariboru je bilo le eno veliko tekmovanje, kjer naši niso osvojili kolajne. Rotterdam pa je pred tem, da se ponovi Osaka iz leta 2003. Toda v rokavu je v slovenski vrsti še ena velika adutinja – Lucija Polavder. Tekmovalka, ki je slovensko vrsto na koncu rešila pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru in lani na olimpijskih igrah v Pekingu.

Spet je vse ostalo na plečih Lucije Polavder
Tekmovalka iz Griž pri Žalcu ima tako znova na svojih plečih zelo veliko breme, ki pa si ga sama nikakor ne kliče preveč pred oči. In prav je tako in to zmorejo res le veliki športniki. Lucija ima olimpijsko odličje, a so jo lani vseeno zgrešili pri nagrajevanju z Bloudkovo nagrado, ki je največja nagrada na področju športa pri nas. Kdor si je to dovolil, bi ga vsaj malo morala peči vest, najmanj do takrat, ko bo pravici zadoščeno. Polavderjeva, ki prihaja iz judoistične valilnice Marjana Fabjana, pa ni le stalna osvajalka medalj za slovenski šport, brez dvoma predstavlja tudi temelj slovenskega juda in tem našega športa za največja tekmovanja - takih nimamo malo.

Njen način boja res ni lep?
Prav ona je lep primer, kako so se v zadnjem času spreminjali pogledi in pravila sojenja v tem borilnem športu. Iz tekmovanja v tekmovanje prav "Luci", kot jo kličejo najbližji, vsi napovedujejo skorajšnji konec, češ da njen način boja ni všečen in da jo precej močnejše, seveda po teži, tekmovalke nerade vidijo v svoji kategoriji nad 78 kg. Tu se največkrat bori s pol centa težjimi nasprotnicami, in ker jih kot mala palčica premaguje, jo seveda nerade vidijo na drugi strani blazine. Lucija pa se na govorice, da njen judo ni za oči, največkrat le nasmeji v svojem slogu in nadaljuje po svoji poti - torej uspešno.

Žreb ji ni bil naklonjen
Tudi zadnji napotki sodnikom pred Rotterdamom so sprožili ugibanja, kako se bo v tem znašla naša Lucija. To bomo videli že v današnjem dopoldnevu. Žreb ji tokrat ni bil naklonjen, ampak po starem pravilu se ona pretirano ne ubada z drugimi, osredotočena je le na sebe. In če je ona prava, potem je ne glede na pogled proti blazini, ko ji mnogi ne pripisujejo veliko možnosti, vedno najmanj v igri za odličje.

Pravila šla v svojo smer
Zadnja pravila v judu so šla v svojo smer. Ni jih malo, ki pravijo, da se s tem judo vrača k svojim koreninam. Toda po drugi strani je tudi precej tistih, ki menijo, da je vse usmerjeno v komercializacijo tega tradicionalnega vzhodnjaškega borilnega športa. Resnica bo nekje v sredini. Borb v slogu ruske šole očitno ne bo več, na kar kaže tudi Rotterdam. V Tbilisiju so bili z "vsemi žavbami" namazani daleč najuspešnejši, tu pa imajo ob bolj tradicionalnih pogledih precej več težav. Da ta športna disciplina mora v korak s časom, pa je zdaj že dokončno jasno. Tudi judu je namreč že grozil izbris s seznama olimpijskih športov in zdajšnje vodstvo se tega dobro zaveda.

Dare Rupar, Jutranja športna zgodba, Val 202