omogočajo šolanje, ko zaradi treningov in tekmovanj niso doma.

Šolanje prek sodobnih pripomočkov v času, ko so športniki v tujini, že desetletje in pol omogoča Telekom Slovenije. Učitelji imajo spletne učilnice, s katerimi so povezani z učenci, ob tem pa uporabljajo neposredna telefonske in spletne povezave.

Predstavniki omenjenih štirih gimnazij so s predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdanom Gabrovcem, ki si je želel prenos tega modela tudi na visokošolsko izobraževanje, podpisali pogodbo o nadaljevanju sodelovanja, ki bi omogočil študij zunaj običajnega urnika, tudi med prazniki in počitnicami.

Kar nekaj športnikov potrebuje študij na daljavo
V Mariboru je v športnih oddelkih okrog 100 dijakov, od tega jih od 20 do 25 uporablja študij na daljavo. Podobno število jih je tudi v Kranju in na Jesenicah. V Kranju je v športnih oddelkih okrog 80 dijakov, v običajnih še 150 športnikov, na Jesenicah je 84 dijakov v športnih oddelkih, 20 pa v preostalih. V Šiški je 400 kategoriziranih športnikov, 20 odstotkov od teh pa potrebuje dodatne programe, kot je študij na daljavo.

Treba jih je pripeljati do zrele osebnosti
"Mlade je treba pripeljati do zrele osebnosti, zato je pomembno, da se kljub napornim treningom in tekmovanjem konča tudi šolanje. Našli smo primerno rešitev za dvojno kariero, in tistim, ki se že v osnovni šoli izkažejo z izjemnim športnim talentom, omogočimo šolanje tudi, ko niso doma. Ali pa, ko se zgodi kaj nepredvidenega, poškodbe, denimo, in je športnik mnogokrat prepuščen samemu sebi. Primeren način šolanja za športnika ne pomeni privilegija, ampak zgolj pomoč, da se izobraževanje konča, čeprav talenti na športnem področju zahtevajo drugačen ritem učnega procesa od običajnih šolarjev," je o programu povedal Miro Cerar starejši, predsednik Slovenske olimpijske akademije (SOA), ki je med drugim pristojen za študij na daljavo.

Znani športniki med člani SOA-ja
Med člani SOA-ja so poleg Cerarja, ki je s 30 medaljami na velikih tekmah najuspešnejši slovenski športnik, tudi srebrna olimpijca atletinja Brigita Bukovec in alpski smučar Jure Franko, nekdanji paraolimpijec Jože Okoren in nekdanji hokejski reprezentanc Tomaž Pavlin, pri delu pa po svoji funkciji sodeluje tudi slovenski rekorder v skoku v višino Rožle Prezelj, ki je med drugim varuh športnikovih pravic.